Dobre knjige
3683 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Otrokova pot v svobodo
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Franc Rado Jelerčič

Otrokova pot v svobodo

Kranj, Modita, 2006

Št. strani: 143


Spremna beseda: Ana Kalc-Hafner


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Franc Rado Jelerčič v knjigi opisuje svoje pretresljivo otroštvo in mladost. Rodil se je leta 1927 v kraju Veliko Polje na Vrheh, na kraških gričih nad Vipavsko dolino. Fašistična Italija, pod katero je po prvi svetovni vojni spadal ta del Primorske, je že kazala svoje zobe. V mlado kmečko družino pa je posegla še kruta usoda, najprej je umrla mati, čez leto še oče. Sestri je vzela na Štajersko teta Justi, za štiriletnega Franca pa oblasti niso izdale dovoljenja za odhod v Jugoslavijo. Tako so si otroka podajali po vasi, po tri dni je bil na hrani pri vsaki hiši, spal po hlevih, bil zaničevan in pretepan od vaških otročajev in tudi starejših vaščanov. Več kot leto je minilo, da je teta Justi uspela urediti, da so Franca po skrivnih poteh pretihotapili na Rakek in v Ljubljano in ga s pomočjo Rdečega križa pripeljali k njej na Muto, kjer je bila učiteljica. Šele tu se je zanj začelo lepše življenje , saj je teta lepo skrbela zanj. Nečak se je izšolal, se s teto preselil na Teharje pri Celju, kjer je dobila službo učiteljice in tudi stanovanje. Našel je ljubeč dom, a časi druge svetovne vojne so bili vse bliže.



Odlomek iz knjige

Končno se oglasi starejša ženska in me vpraša, če bi jedel polento z mlekom. Ko sem prikimal, mi je pokazala na prostor ob ognjišču, kjer sem dobil prvo jed tega dne. Ne za mizo, kot vsi ostali, temveč ob ognjišču, kjer so dajali hrano revežem in potujočim beračem. Ves čas se z mano ni nihče pogovarjal, čeprav so mi dajali hrano trikrat na dan.
Zvečer me je njihov hlapec peljal v hram, mi vrgel staro odejo in pokazal na kup sena: »Tam boš spal te dni, dokler te moramo rediti.«

(str. 48)

Cobiss povezava


Ključne besede: SPOMINI, AVTOBIOGRAFIJA, FAŠIZEM


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 9.11.2020 14:17:29
Zadnja sprememba: 9.11.2020 14:21:58
Število ogledov: 146