| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | malteška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
| Založba | Literarno-umetniško društvo Literatura |
| Zbirka |
Stopinje |
| Prevod |
Breda Biščak |
| Ključne besede | Družbene razmere, Malta, Vsakdanje življenje, Ženske |
Malta je dežela naravnih lepot in kulturnih znamenitosti, pravi mali turistični raj. Šele v drugi polovici dvajsetega stoletja je država razglasila neodvisnost, prej je bila del britanskega imperija. Clare Azzopardi, pisateljica, dramatičarka, profesorica malteščine, spada v generacijo, rojeno po l. 1964, ki se je počasi osvobajala katoliško patriarhalnih spon, ženske so se pričele uveljavljati na vseh področjih, tudi v književnosti. Tako ni naključno, da so ženske različnih družbenih slojev in poklicev osrednje junakinje pričujočih osmih kratkih zgodb. V nasprotju z idilo pokrajine notranji svet ženskih likov ni sončen in vesel, pač pa teman in zapleten. Različne pripovedovalke preko svojih usod odstirajo malteško družbeno stvarnost ter hkrati izpovedujejo svojevrstno melanholijo duše, morda dediščino represivnih dogem preteklosti. Avtorica je prejela za zbirki kratkih zgodb Zelena linija ter Imena, ki so jih pustila za seboj malteško nacionalno literarno nagrado.
Objavljeno: 10.07.2020 15:49:56
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:09
Naslednjega dne sem se med odmorom prepričala, da me Paula Dawn ne gleda, in ji ključek nastavila na mizo. In vse se je odvilo točno tako, kot sem si zamislila. Medtem ko sem se igrala, je Paula prinesla dnevnik na mojo mizo. Na njej se je zasvetlikal rdeči ključek in premagala jo je radovednost. Z njo je bila njena najboljša prijateljica in moja najhujša sovražnica Sara in tudi njo so zasrbeli prsti. Z dnevnikom in ključkom sta se zaklenili na stranišče. Po odmoru sem dnevnik našla na mizi, tako kot sem pričakovala. Ne pa tudi ključka. Paula in Jamie se nista nikoli pobotala ( str. 12)
