Dobre knjige
3577 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Rdeča zanka : sporni primer darovanja organov - materin boj Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Renate Greinert

Rdeča zanka : sporni primer darovanja organov - materin boj

Ljubljana, Aura, 2009

Št. strani: 252


Žanr: spomini, esej

Narodnost: nemška književnost

Koliko mrtev si zares mrtev?

Renate Greinert je v prometni nesreči izgubila sina. Bilo je leto 1985 in fant je dopolnil petnajst let. Ko so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, je mama verjela, da počno vse, da bi sin preživel. Žal je takrat tekla drugačna bitka, bitka za čas, ki so ga potrebovali drugi, za Christiana je bilo žal prepozno. Renate so, vso v šoku, poklicali v posebno sobo in ji predlagali, da daruje sinove organe. Ženska je pristala, ne da bi pravzaprav vedela kaj dovoljuje s svojim podpisom. V tistem času se je glorificiralo zdravnike, ki so reševali življenja s presajanjem organov »mrtvih«. Renate nas s svojo izpovedjo želi opozoriti, da se pozablja na tiste, ki so tudi pomembni. Ostajajo v senci, ker ne morejo sami govoriti. Renate v svoji knjigi postavi zahtevo, da morajo ti »ljudje iz sence« dobiti svojega zagovornika, ki bo pazil na spoštovanje njihovih teles, da ne postanejo skladišča organov za potrebe kogarkoli. Zanjo in njenega Christiana je prepozno, nobena na novo ugotovljena diagnoza ga ne more več vrniti v svet živih. »Dovolila sem, da ga izvotlijo kot gos«, pravi Renate. V svojih spominih opozarja na agresijo, ki se je poslužujejo lobiji, ko skuša s svojo zgodbo odkrivati tiste tančice, ki jih javnost ne sme spoznati. In se upravičeno vprašamo kdaj je nekdo mrtev in koliko mrtev mora biti, da se mu sme odvzeti/darovati tisto kar je pravzaprav On.



Odlomek iz knjige

Ljudem se zdi samoumevno, da je dajalec organa mrtev, da je zares umrl. Vsako omenjanje, da so možgansko mrtvi pravzaprav umirajoči, pa sproži hudo agresijo. Prvo nezaupanje se zbudi ob logičnem sklepanju, da mrtvemu človeku ni mogoče odvzeti živega organa, in to sproži še nadaljnja vprašanja.str.104
Dr.Hill vzame dokumentacijo iz mojih rok, jo na hitro preleti, išče dokumente, ki bi lahko kaj povedali tudi tujcu. Njegovo pozornost pritegne anestezijski protokol. Na hitro ga pogleda, odgovor je kratek in jedrnat: Sploh ni bil možgansko mrtev. Njegov krvni tlak je preveč konstanten. Zapre dokumente in mi jih izroči. str.105



Cobiss povezava


Ključne besede: DAROVANJE ORGANOV, MOŽGANSKO MRTVI, ZDRAVNIŠKE KOMISIJE, TRANSPLANTACIJA, MEDICINSKA ETIKA


Prispeval/-a: MAŠA URAN, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 11.12.2019 11:17:15
Zadnja sprememba: 16.12.2019 18:22:33
Število ogledov: 418