Dobre knjige
3032 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Evforija : 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Petra Vladimirov

Evforija : 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja

Ljubljana, UMco, 2019

Št. strani: 304


Zbirka: S terena
Žanr: spomini, potopis, potopisni roman

Narodnost: slovenska književnost

Evforija ni tek. Tudi tekma ni. Je srečanje. S samim seboj in tistim, ki je zadaj.

Ultra preizkušnjo telesa in duha, Evforijo vrhov, so si v Andori domislili šele leta 2017. Petra Vladimirov (Cici) jo je enkrat pozimi povsem slučajno zasledila na spletu in sporočila prijateljici Žani (Mucki), da se je bosta lotili še istega poletja. Lotili se bosta kar najdaljše razdalje – 233 kilometrov. Premagati bo potrebno 20.000 metrov vzpona in prav toliko spusta in splezati na 37 vrhov, višjih od 2500 metrov. Pet od teh jih je višje od 2900 metrov. Pot za povrh niti ni označena, ampak jo je potebno najti s pomočjo GPS-naprave. Petrina in Muckina prva Evforija se je zaključila že po petih urah. Po pobočju se je privalila skala, ki jo je sprožil nekdo nad njima in rentgen je pokazal zlom mečnice. Sledila je mukotrpna rehabilitacija, med katero Petro ni prevevala evforija, torej pretirano dobro počutje in razpoloženje. Ob novem letu, ko se kujejo načrti za prihodnje leto, je bila noga še vsa trda in otopela, ampak julija je ekipa „Cici in Mucki“ ponovno stala na startu andorske Evforije. Že pet let zapovrstjo julija stojijo mulci Vzgojnega zavoda Kranj, kjer Petra dela kot vzgojiteljica, na startu pohoda Alpe – Adria. Približno 180 kilometrov jih loči do cilja v Piranu. V Evforiji se prepletata obe zgodbi. Vsi udeleženci obeh preizkušenj gredo skozi lastno nemoč in samopotrjevanje. In kot pravi avtorica: „Cilj je poslednje dejanje v nizu mnogih, prazno samo po sebi. Z vso veličino ga napolni opravljena pot“.



Odlomek iz knjige

Nad odcepom, ki smo ga zgrešili, se je dvigovala nova strmina. Postalo mi je slabo. Sesedla sem se na skalo, zaprla oči in izginila. Mucki je najbrž dejanje označila kot nastop kraljice teatra in brez besed odšla naprej, ko sem bila jaz prepričana, da umiram. Spraševala sem se edino, če obstajajo kakšni svarilni namigi in orientacijska znamenja, ki dajejo vedeti, kako daleč je raj (kajti pekel je tole tukaj), ali nemara smrt nastopi v trenutku in ti ne uspe niti pomahati prijatelju. Mogoče sem šele čisto na začetku tunela, lahko pa, da sem tudi precej pri koncu, in Mucki nekje spredaj, na vrhu vzpetine, si je lepo kar sama kriva, da ne bo več časa za slovo.

(str. 236)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Tekac.si
link Delo
link Umco


Predmetne oznake: Hoja, Tek, Vzdržljivostni tek, Pohodništvo, Mladostniki, Samospoznavanje, Ekstremni športi


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 23.9.2019 12:43:20
Zadnja sprememba: 23.9.2019 12:43:20
Število ogledov: 1429