Dobre knjige
2999 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Barva sladke čokolade Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Sonja Porle

Barva sladke čokolade

Ljubljana, Beletrina, 1998

Št. strani: 215


Zbirka: Knjižna zbirka Beletrina
Žanr: potopis, esej, dnevnik, spomini

Narodnost: slovenska književnost

O Afriki z ljubeznijo

Potopisna knjiga Barva sladke čokolade je nastala na podlagi dnevniških zapiskov s poti po Afriki, predvsem Gani in Maliju. Sonja Porle se je na pot v Afriko podala že v letih 1980 in tam preživela več mesecev na leto. V štirinajstih esejih, razdeljenih na tri poglavja, piše o afriški glasbi, ljudeh, njihovem vsakdanjem življenju in običajih. O Afriki govori z ljubeznijo, nežnostjo, humorjem, prevzeta in očarana nad dobroto ljudi in njihovim smehom. Pripoveduje tudi o njihovi kulturi, zgodovin in politiki. Je tankočutna opazovalka življenja in izvrstna pisateljica. Skozi njene pripovedi spoznamo tudi njeno odprtost, radoživost, hudomušnost in radovednost.



Odlomek iz knjige

Od tistega vročega dne v Bamaku je minilo že poldrugo leto, a se kljub temu dobro spominjam, da si v trenutku, ko se je na polnočnem stropu bara Pri modrih pticah utrnila zvezda, nisem ničesar zaželela. Saj nisem vedela, po čem in čemu sploh bi hrepenela. Bila sem v devetih nebesih. Pa kraj, ki me je osrečeval, ni bil videti ravno pobožno. Devic in svetnikov se okrog mene zagotovo ni trlo. Za šankom je počivala kratkokrila natakarica, ducat mično napravljenih dam in gospodov je v parih ali v troje pridno praznilo steklenice piva, visok uradnik malijskega nacionalnega radia je dremal v temo pod svojo gostilniško mizo, mladenič s cigareto v kotičku ust je plesal z lastno senco na škrlatnem zidu, ki je varoval barsko dvorišče pred glasovi še vedno budne ulice. Spominjam se tudi, da so se meje med živimi in mrtvimi rečmi pred mojimi očmi rahljale in da sem na kovinskem stolu sedela mehko, kakor da se pogrezam v usnjen naslonjač. Čisto blizu, le nekaj metrov vstran, je na koro igral virtuoz Toumani Diabate.

(str. 91)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Potopisi, Glasba, Kultura, Politika, Življenje, afrika


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 19.9.2019 14:48:57
Zadnja sprememba: 19.9.2019 14:51:23
Število ogledov: 134