Dobre knjige
3016 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Leto čudodelnih misli
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Joan Didion

Leto čudodelnih misli

Ljubljana, UMco, 2018

Št. strani: 223


Zbirka: Odkrito
Žanr: spomini

Narodnost: književnost ZDA

O žalovanju iz prve roke

Joan Didion (1934) je uveljavljena ameriška romanopiska in novinarka, ki ima za seboj obsežen opus. Pričujoča knjiga pa je prva v slovenskem prevodu. Gre za prerez doživljanj in refleksij enega leta po soprogovi smrti. Didion je z Johnom, tudi pisateljem, preživljala izpolnjeno zakonsko življenje, zato je bila njegova nenadna smrt (umrl je doma za mizo zaradi srčnega infarkta) boleča in je sprožila niz odzivov, ki so sicer značilni za žalovanje. Avtorica bralcu podrobno predstavi, kaj se je dogajalo v njeni duševnosti po Johnovi smrti: kako si je želela, da bi ga dobila nazaj, kako ni mogla zavreči marsikaterega kosa njegovih oblačil s prikrito mislijo, da jih bo še rabil, kako je postala zelo negotova, brez trdne opore ... Knjigo, za katero je bila avtorica nagrajena z ameriško državno nagrado za književnost in bila hkrati tudi finalistka za Pulitzerjevo nagrado, odlikuje izbrušen stil in pretanjen opis njenih občutkov. Vsekakor pa je delo zelo primerno za žalujoče pa tudi za vse ostale, da lažje razumemo, kaj se dogaja v tistih, ki so izgubili svoje najbližje.



Odlomek iz knjige

Ljudje, ki so pred kratkim nekoga izgubili, imajo neki določeni izraz, ki ga morda prepoznajo samo tisti, ki so ga že videli na lastnem obrazu. Sama sem ga opazila na svojem obrazu in ga zdaj opažam pri drugih. To je izraz skrajne ranljivosti, golote, nezavarovanosti. To je pogled človeka, ki iz okulistove ordinacije z razširjenimi zenicami stopi ven na močno dnevno svetlobo, ali nekoga, ki nosi očala in jih je nenadoma prisiljen sneti. Ljudje, ki so nekoga izgubili, so videti goli, ker se imajo za nevidne. Sama sem se dalj časa počutila nevidno, nesnovno.

(Str. 74)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Spomini, Žalovanje


Prispeval/-a: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 11.9.2019 9:32:34
Zadnja sprememba: 23.9.2019 14:18:29
Število ogledov: 206