Tvarina uma

Žanrdružbeni roman
Narodnostnizozemska literatura
Kraj in leto izidaJezero, 2024
Založba
Prevod Stana Anželj
Ključne besede Demenca, Izguba spomina, Partnerski odnosi, Spomini, Starost, Starostniki
Število strani

140

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ne puščaj me samega

Maarten in Vera sta priseljenca z Nizozemske, ki živita v Gloucestru, na obali nad Bostonom. Uživata upokojensko življenje, družbo jima dela pes Robert, s katerim se podajata na dolge sprehode po peščenih sipinah v okolici doma. Njuna hiša je prijazno zavetje na stara leta, četudi je zima, megla in mraz. Maarten postaja pozabljiv, kot je za starostnike običajno, nekega dne pa zakonca preseneti napredovanje demence. Čez noč se stanje Maartenu tako poslabša, da Vera komajda še spozna svojega partnerja. Moževo stanje Vero preseneti, v novi situaciji se ne znajde. V želji, da mu povrne nekdanjo vsakdanjost, se zateče po pomoč k zdravniku, najame osebno pomočnico, a Maarten se vse bolj oddaljuje. Zavedanje, da z njim nekaj ni prav in običajno, kmalu nadomestijo potovanja v okruške zgodovine, ki jih preseli v današnji čas. Če pozablja stvari, ki so se zgodile nekaj minut nazaj, pa se na trenutke še dobro spominja otroštva, matere in očeta, vojnih časov na Nizozemskem in povojnih let revščine, ko sta z Vero gradila ljubezensko zgodbo in družino.

Tvarina uma je napisana prvoosebno. Zgodbo nam pripoveduje Maarten sam, ki sčasoma postaja drug človek. Drobci tega, kar je bil nekoč, še pripotujejo v njegovo zavest, a ti svetlobni prameni se vse bolj spreminjajo v spominsko temo. Ko se izgubiš, pravi Maarten, ni poti naprej, a kmalu je tudi nazaj ni več. Nemoč žene Vere nas zaboli prav tako kakor Maartenovo odhajanje. Tvarina uma je ena najlepših, čeprav pretresljivih zgodb o demenci, napisana v bleščečem literarnem slogu, tenkočutno se nas dotakne, nas globoko presune, četudi sami morda nimamo osebnih izkušenj z demenco. Vsem, ki jih imajo, pa preko Maartena nudi uvid v to, kaj se v človeku z demenco dogaja in kako funkcionira.

Bernlef (1937-2012) je psevdonim nizozemskega pisatelja, pesnika in prevajalca Hendrika Jana Marsmana. Njegova literarna dela, za katera je prejel številne nagrade, se osredotočajo na dojemanje, zaznavanje in izražanje realnosti. Tvarina uma, ki jo je napisal že leta 1984, mu je prinesla velik uspeh. Roman je bil preveden v številne jezike, po njem je bil posnet film, doživel je tudi odrsko postavitev.

 

 

Glej tudi:

Stikalo za luč je po navadi desno od vrat. Tudi tukaj. Živijo, pes. Pomahaj, ne govori.

V glavi mi razbija. (Ali razbija v hiši?) Previdno odgrnem zavese, odstopim nekaj korakov. V črni šipi stojijo klavir, pisalna miza, soba. Vame zre starec v pižami; z votlimi črnimi očmi in dolgimi, mršavimi belimi dlanmi posnema živega. Zdaj navzven obrnjene dlani braneče podrži pred prsi. Hitro zagrni zavese!

Križana gora. Zunaj nad snegom lebdi moški! Zunaj nad snegom to noč plavajo moški, klavir, pisalna miza, celotna soba.

 

 

(str. 121)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tvarina uma.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 129
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi