Dobre knjige
2946 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Iz mnogih dežel
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Louis Adamič

Iz mnogih dežel

Ljubljana, Založba Sophia, 2018

Št. strani: 420


Zbirka: Previharimo Viharje
Žanr: družbeni roman

Narodnost: književnost ZDA, slovenska književnost

Prevod dela: From many lands. , 400 izv., Adamičeva poizvedba o izkušnji Združenih držav / Blaž Gselman: str. 411-421. Louis Adamič je leta 1913 emigriral v ZDA. Iz mnogih dežel je knjiga z izseljensko tematiko, ki jo je avtor raziskoval skozi svoje življenje, preživeto v tujini, ki mu je postala domovina. V knjigi je opisal »pogovore« s priseljenci različnih narodnosti. Zanimale so ga njihove življenjske zgodbe. Te zgodbe Adamič bralcu poda na izredno tankočuten način, nastale pa so na podlagi vprašalnika, letaka, prvič objavljenega leta 1938-39 v več sto priseljenskih časopisih ali časopisih v tujih jezikih. V zgodbi o doktorju Steinbergerju spoznamo človeka, ki se je rodil premožnemu očetu. Zaradi bogastva v družini je bil sam s sabo izredno nezadovoljen, saj ni želel, da ga svet sodi samo po tem. Velik izziv se mu je bilo kot Judu vpisati na Harvard. Druga zgodba govori o Mandi Evanić s Hrvaške, po katero je mož poslal, da bi v Ameriki pozdravila njegovo oko in skrbela za ostale delavce, priseljence. V zgodbi Stari tujec ob kuhinjskem oknu spoznamo težko življenje Slovenca Antona Kmeta, ki se je kot mlad in močan mož s selitvijo v Ameriko, po letih težkega dela, spremenil v starca, sedečega ob oknu. V nadaljevanju beremo še druge zgodbe priseljencev z različnih koncev sveta.



Odlomek iz knjige

Spet je umolknil, sedel in vlekel pipo in gledal ven na dvorišče, kjer je lastovka sedla na vejo v bližini okna. nato se je oče Tone spet zahehetal:Glej jo! Pravijo ji ameriška lastovka; zakaj je ameriška? Si je priskrbela dokumente? Je registrirana? Poslušajte - v Ajdovcu na Dolenjskem sem videl lastovke, ki niso bile nič drugačne. Res dobre volje je spet izbruhnil v hehet. In nato: Lastovka je lastovka, človek je človek, al ne?

(str. 189)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: priseljenci, multikulturalizem, Izseljenci


Prispeval/-a: Brigita Lavrič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Objavljeno: 22.3.2019 13:32:06
Zadnja sprememba: 22.3.2019 13:32:06
Število ogledov: 215