Homo Faber

Ljubljana, Študentska založba, 2011

Št. strani: 219

Prevod: Edvard Kocbek

Zbirka: Žepna Beletrina
Žanr: družbeni roman

Narodnost: švicarska književnost

Max Frisch je švicarski pisatelj, dramatik in arhitekt ter eden najpomembnejših predstavnikov evropskega modernega romana, katerega dela smo Slovenci v prevodih spoznali v 60. in 70. letih, ob stoti obletnici njegovega rojstva pa je Študentska založba pripravila nove izdaje njegovih izstopajočih romanov. Roman Homo Faber je ob svojem izidu leta 1957 završal kot pravi bestseller in doživel prevode v številne jezike. Glavni junak je švicarski inženir Walter Faber, pri njegovem imenu in hkrati pri naslovu romana pa se je Frisch poigral z antropološkim terminom v latinskem jeziku, ki pomeni delujočega človeka, torej modernega človeka, ki lahko s svojo aktivnostjo posega v svoje okolje in ga spreminja. Walter je po značaju racionalen in natančen kot švicarska ura, v odnosu do svoje okolice pa nič kaj aktiven, uživa v svojem redu in ne dovoljuje pretirano motečih elementov, ki bi lahko spreminjali njegovo življenje. Dokler ga nekega dne ne dohiti preteklost. To se zgodi na službenem potovanju v Južno Ameriko, ko mora letalo zasilno pristati v mehiški puščavi. V nekaj dnevih se potniki med seboj zbližajo in Walter ugotovi, da je njegov nemški sopotnik brat njegovega nekdaj najboljšega prijatelja, s katerim pa že dvajset let nima stika. Še bolj je šokiran, ko izve, da se je njegov prijatelj poročil z Walterjevim dekletom, napol Židinjo, ki je konec tridesetih po prepiru z njim izginila. Povsem v neskladju s svojimi načeli spremeni svoje načrte in se pridruži Nemcu, ki potuje na obisk k svojemu bratu, vendar na cilju zgrožena najdeta le njegovo truplo, potem ko se je obesil. Pretresen se Walter Faber odloči za potovanje v Evropo, tokrat z ladjo, na krovu pa se zbliža in se tudi zaljubi v mlado dekle, katerega kretnje in mimika se mu zdijo neverjetno domače. Niti sanja se mu ne, da je dekle hči njegove izginule mladostne prijateljice, on pa njen oče. Spustita se v strastno razmerje in potujeta k njeni materi v Grčijo. In znajdemo se na pragu grške tragedije. Po knjižni predlogi je bil leta 1991 posnet film s Samom Shepardom in rosno mlado Julie Delphy v glavnih vlogah.

Glej tudi

Bukla

Ključne besede: OČETJE IN HČERE

Prispeval/-a: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 13.11.2014 12:11:21
Zadnja sprememba: 11.11.2015 14:32:40
Število ogledov: 3421