Dobre knjige
2907 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

V deželi Penavrit
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Cristiano Cavina

V deželi Penavrit

Radovljica, Didakta, 2009

Št. strani: 247


Zbirka: Gostosevci
Žanr: družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: italijanska književnost

Če ne gre drugače, naj gre vse skupaj v Penavrit.

Zgodba se dogaja na jugu Italije, v vasici Purocielo, kjer se čas odvija bolj počasi in na svoj način. Pripoveduje jo deček, ki odrašča v družbi svoje babice in njenih zgodb, ki mu razkrivajo preteklost svoje vasi in družine. Babica je odločna in modra oseba, ki ji življenje ni prizanašalo, kljub temu pa ga jemlje takšnega, kot je. Kadar lahko kaj spremeni, se tega loti z vso vnemo. Ko je na primer izvedela, da ji mož Gusti uhaja k drugi ženski, se je brez odlašanja napotila k njej in ji prepričljivo zagrozila z bolečo smrtjo, če se bo še naprej videvala z njim. Kadar pa stvari ni mogla spremeniti, je zamahnila z roko in zadevo poslala v Penavrit, kjer naj tudi ostane. Tako se je na preprost in učinkovit način spopadala s problemi in svojo zdravo logiko prenesla tudi na svojega vnuka, ki je njene zgodbe poslušal z odprtimi usti in jih nikoli ni imel dovolj. Potrpežljivo je spremljal pripovedi iz babičinih ust, ki jih je ob posebej napetih trenutkih zapolnila z mentolovimi bonboni. Kljub temu ni nikoli dočakal, da bi mu razkrila skrivnost, ki si jo je najbolj želel izvedeti, in sicer, kdo je njegov oče. Babica se je odgovoru vedno znala izogniti, če ni šlo drugače, je zaključila, da to sploh ni pomembno. Na koncu jo zadane kap in po pol letni komi odnese skrivnost s sabo v grob. Ganljiva, humorno napisana zgodba o preprostem življenju ljudi, ki živijo v pomanjkanju materialnih dobrin, ki jim življenje na pot postavi nešteto ovir, pa nikoli ne obupajo, ker jih žene ljubezen do družine in radost do življenja. Roman je bil nagrajen z nagrado Tondelli in Fenice Europa 2006.



Odlomek iz knjige

Z vdovo Dal Cin se je soočila nekega semanjega dne, daleč od hrupa stojnic na Uršulinskem trgu, poleg senčnatega javnega perišča na vii Sorgente, kamor je vedela, da hodi prat perilo.
Presenetila jo je med spiranjem rjuhe za zakonsko posteljo in zazdelo se ji je, da je v zraku zavohala bežen vonj po Gustiju, mešanico vlažne prsti in lepila za znamke.
Babica je bila oblečena kot poštarica in edino odstopanje je bila rdeča in črna ruta, ki si jo je tesno zavezala okoli glave. Po mojem je bila to inteligentna poteza. Nič primernejšega od naglavne gusarske rute, da se soočiš s sestradano tigrico, kot je bila vdova Dal Cin.
V usnjeni poštarski torbi je imela med pošto tistega dne skrito najbolj zleščeno serijo nožev, ki ji jih je oče Nicolino zapustil kot dediščino. Počasi se je približevala vdovi in jih pri tem skrbno, po dolžini rezil, razporejala na robu korita. Vdova je dvignila pogled in jo prepoznala. V senci je videla iskreče se babičine oči, ki so jih leče očal še povečevale. To je zadostovalo. Kaj naj storim? je vprašala vdova Dal Cin.
Babica Cristina ji je svetovala, naj zaklene vrata, kadar bo slišala prihajati Gustija na kolesu. Obvestila jo je, da ji bo, če ga bo še enkrat spustila v hišo, ves sprevod nožev zarinila v trebuh. Začela bom z najmanjšim, ji je rekla.

(str. 104)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: vnuki, Stare mame, Družina, Medgeneracijski odnosi


Prispeval/-a: Damjana Pečjak, Mestna knjižnica Kranj
Objavljeno: 23.11.2018 14:20:34
Zadnja sprememba: 23.11.2018 14:23:07
Število ogledov: 181