Dva koraka naprej

Dob, Miš založba, 2018

Št. strani: 423

Prevod: Brigita Orel

Zbirka: Srebrne niti
Žanr: družbeni roman, potopisni roman

Narodnost: avstralska književnost

Zgodba o novih priložnostih

Graeme Simsion je pri nas poznan po knjigi Projekt Rosie. Tokrat je pisateljske moči združil s partnerico Anne Buist, s katero sta od februarja do maja 2011 v sedeminosemdesetih dneh skupaj prehodila 2038 kilometrov Francije in Španije. Drugič sta se na Camino podala od marca do junija 2016, ko sta v devetinsedemdesetih dneh prehodila okrog 1900 kilometrov. Glavna junaka njune knjige sta nedavno ovdovela Američanka Zoe in ločeni Anglež Martin. Nesojena in skoraj bankrotirana umetnica Zoe si pride lizat rane v Francijo k Camilli, prijateljici iz mladosti. Njena usoda se ji prikaže v obliki srebrne školjke pokrovače, ki jo uzre v izložbi starinarnice v srednjeveškem mestu Cluny. Brez veliko razmišljanja in vedenja kaj to Camino je, se odpravi na pot. Martin je profesor strojništva, ki skuša patentirati transportni voziček za prevažanje bremen namesto nahrbtnika. Pot mu prekriža romar Maarten, ki je prišel peš iz Maastrichta in ima namen priti do skrajne zahodne točke Evrope. Maarten za seboj vleče voziček z zvitim kolesom, ki mu ga Martin popravi in se tudi sam odloči, da bo šel na pot. Na ta način bi preizkusil svoj izum in dokazal investitorjem, da se splača vložiti vanj. Martinova in Zoeina pot se seveda prekrižata, po nekaj sto kilometrih vmes preskoči tudi nekaj romantičnih iskric. Na momente rahlo humorna zgodba nam prinaša resnice o življenjskih spremembah in odlaganju nepotrebnih bremen iz preteklosti. Mogoče bo celo koga nagovorila, da vzame sam pot pod noge proti Santiagu de Composteli!

Odlomek iz knjige

Španski Camino je bil od vsega začetka drugačen. Francoske školjke so večinoma izginile, namesto njih so domačini - morda mnogi ob različnih časih - naslikali rumene puščice. Majhne, velike, s kapljajočo barvo in neravne, na cestah, drogovih in kjerkoli, kjer se je tistemu, ki je držal čopič, zdelo, da jih bo mogoče opaziti. Tradicija je menda izhajala od duhovnika, ki je risal puščice na drevesa, da bi peregrinom pomagal najti pot skozi gore okoli svojega mesta. Všeč so mi bile. njihov drzni, naivni in rahlo uporniški slog je bil pravo nasprotje formalnosti kamnitih oznak.

(str. 272)

Glej tudi

Miš

Ključne besede: HOJA, SAMOSPOZNAVANJE, ROMANJE, MOŠKI IN ŽENSKE, ODNOSI MED SPOLOMA

Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 11.5.2018 13:08:43
Zadnja sprememba: 26.11.2021 11:04:06
Število ogledov: 4911