Svetlana Slapšak
Istomesečniki : roman v dvanajstih poglavjih z epilogom
Novo mesto, Goga, 2018
Št. strani: 410
Prevod: Seta Knop
Zbirka:
Literarna zbirka Goga
Žanr:
družbenokritični roman,
eksistencialistični roman,
socialnorealistični roman
Narodnost: srbska književnost
Trije romani v enem
Nadvse topel roman intelektualke in antropologinje Svetlane Slapšak, publicistke, aktivistke in borke za človekove pravice, je pred dvema letoma izšel z naslovom Ravnoteža in bil razglašen kot najboljša srbska leposlovna knjiga 2016. V resnici je 20 let čakal v predalu, čeprav avtorica pravi, da še vedno ni dosegel tistih, ki mu je namenjen. Gre za prepletanje dveh romanov in še za vzporednega tretjega, ljubezenskega, tri pripovedne ravni. Zgodba, ki je postavljena v zadnjo dekado prejšnjega stoletja (tisočletja) v Beograd in delno v Slovenijo, v čas, ko je bil kaos zaradi vojne na višku, ko se je Balkan spreminjal v pekel, je pravzaprav nepomembna, trivialna. Bistvo pripovedi so junaške aktivistke, ki ne le pomagajo beguncem, ubežnikom, invalidom, ranjenim na dušah in družinskim članom, ki so tako ali drugače zaznamovani, bolni ali drugačni. Pri tem se neskončno žrtvujejo, a vztrajajo do konca. Služijo, da lahko dajejo ljudem in živalim. Pri tem so izpostavljene, ponižane, a ozaveščene in ponosne, imune na nacionalistične in šovinistične izpade. Vzporedno teče še ena zgodba po vzoru sester Brontë, feministična, očiščevalna.
Odlomek iz knjigeSedele so v kuhinji, z vsemi človeškimi in živalskimi člani družine, da bi varčevale z elektriko. Tudi televizijo so prestavile sem, iz Simkine kleti pa prinesle termoakumulacijsko peč, delo pridnih rok obsojencev iz zapora v Požarevcu, in jo spet spravile v pogon. Povampirjeni predmet iz časov slabega okusa, v najgnusnejši kombinaciji bordo in drap barve, je zdaj simbolično označeval še globlji družbeni padec družine Zlatanović/Albini. Milica je pripravljala večerjo za večjo skupino povabljenih, calzagatti po receptu iz italijanskega časopisa Mille idee, založenega med revije Elle, kupljenega v času, ko je kaotična politika Titovih naslednikov ogrozila uvoz časopisov iz Francije.
(str. 123 - 124)
Ključne besede:
HUMANITARNA DEJAVNOST,
VOJNE ŽRTVE,
LJUBEZEN,
ČLOVEKOVE PRAVICE,
NACIONALIZEM,
JUNAKI,
FEMINIZEM,
DAROVANJE,
ODNOS DO ŽIVALI,
ODNOSI MED SPOLOMA,
PREDSODKI
Prispeval/-a:
Cveta Hribernik,
Knjižnica Domžale
Objavljeno: 5.5.2018 18:42:50
Zadnja sprememba: 22.6.2022 16:03:34
Število ogledov: 2497