Dobre knjige
2922 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Alpinist Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Silvo Karo

Alpinist

Osp, samozaložba, 2018

Št. strani: 304


Žanr: spomini, avtobiografski roman, potopis

Narodnost: slovenska književnost

“75 kilogramov motivacije in odločnosti, malo besed in veliko dejanj,” opiše Rolando Garibotti soplezalca Silva Kara.

Končno smo dočakali knjigo vrhunskega slovenskega in svetovnega alpinista Silva Kara. Za njim je bogata štiridesetletna plezalna kariera, v kateri je opravil okoli 2.000 plezalnih vzponov, med njimi je 320 prvenstvenih. Sodeloval je pri 27 alpinistično-plezalnih odpravah na različne konce sveta. Alpinistična pot ga je vodila od domačih Julijcev, Paklenice in evropskih Alp, ameriških odprav, Himalaje do Grenlandije. Njegova največja ljubezen je Patagonija. Karovo alpinistično kariero so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija. Prve korake v svet gora je naredil na pobudo domačega župnika. S plezanjem po strehah pa si je še pred koncem osnovne šole pridobil izkušnje na višini. Nanj je močno vplival Franček Knez. Z Janezom Jegličem Johanom so sestavili odlično navezo, imenovali so jih trije mušketirji, s svojimi vzponi pa so navdihovali številne generacije novih plezalcev po vsem svetu. Zvesto je sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma in ga pripeljal do light and fast - hitro plezanje z minimalno opreme. Karov slog pripovedovanja ni poetičen, kot smo morebiti vajeni pri gorniški literaturi, ampak je izpovedno neposreden.



Odlomek iz knjige

Težki trenutki so to, morda najtežji v najini alpinistični karieri, saj zdaj enostavno ni več časa za še en poskus. Če hočeva smer končati, morava vstopiti. Više kot se vzpenjava po fiksnih vrveh, slabše je vreme, predvsem naju je strah vetra, ko bova prišla čez rob stene, saj je tam najbolj izpostavljen del, odprt proti zahodu, od koder sva večkrat slišala glasne poke, ki jih ustvarijo močni vetrovi. Ko prižimariva do opreme na polici, si skuhava čaj. Zadnji del, kjer imava pritrjene plezalne vrvi, gre Johan do konca pogledat, če se bo dalo, kajti ko bova pobrala ven teh 120 metrov vrvi v previsnem delu, ne bo več povratka. Le s težavo ujamem Johanovo vpitje „greva naprej“ in že odvezujem štrik s štanta in kmalu letim proč od stene. Nikoli še nisem zanihal tako močno nad takim prepadom, tudi tako strah me še ni bilo in na tako slabi vrvi še nikoli nisem visel. Počasi in previdno pomikam žimarje po poškodovanih plezalnih vrveh, ne vem, kaj vse sta že dali skozi in kako stari sta, pa tudi 25 dni je že minilo, odkar sva jih pritrdila tu gori, kjer so jih brez milosti bičali vetrovi, padajoči led in kamenje. Pravo olajšanje je, ko pridem do Johana, kajti na treh mestih sta vrvi zelo poškodovani.
Sva v kombiniranem svetu. Sunki vetra so izredno močni, potrebna bo skrajna previdnost, tudi sporazumevanje bo nemogoče, zato se odločiva za potege z vrvjo. Če dvakrat cukneš, pomeni, da drugi lahko gre. Varujem Johana, ki pleza kombiniran kuloar, ko se naenkrat vsuje ogromno snega, slišim nek nerazumljiv glas in dolgo se vrv nikamor ne premakne. Kličem, se derem bolj vetru kot Johanu, ki me ne sliši. Po dolgem času vrv spet steče in šele na štantu mi Johan pove, da se mu je podrl stožec snega in je padel kakih deset metrov globoko ter se zabil v suh sneg.

(str. 155-156)

Cobiss povezava

Glej tudi

link MMC
link Bukla
link Gore-ljudje
link Dnevnik


Predmetne oznake: Spomini, Alpinizem, Plezanje, Alpinistične odprave, Gore


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 7.4.2018 10:22:12
Zadnja sprememba: 24.4.2018 22:02:08
Število ogledov: 1132