Dobre knjige
2596 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner : pogumna, da je bila drugačna Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Polona Kekec, Brigita Rajšter

Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner : pogumna, da je bila drugačna

Ljubljana, Nova revija, 2000

Št. strani: 217


Žanr: življenjepis / biografija

Narodnost: slovenska književnost

Vesela, šegava, srčna, poštena in udarna

Ljuba Prenner (1906–1977) je po maturi leta 1930 študirala pravo na ljubljanski univerzi. Leta 1941 se je vključila v Osvobodilno fronto. Kot pravnica je za številne Slovence dosegla odpust iz okupatorjevega zapora ali konfinacije. Komunisti so jo leta 1947 izbrisali iz članstva Društva slovenskih književnikov, ostro napadli njeno odvetniško delo, ji odvzeli advokaturo, večkrat aretirali in tudi zaprli. Poslali so jo celo na prisilno delo v taborišče za ženske. A tudi v nemogočih razmerah taborišča je ohranila vedrino in humor. Tako je sebi in sojetnicam pomagala preživljati hude čase. Poznamo jo tudi zaradi njenega literarnega ustvarjanja. Napisala je enega prvih slovenskih kriminalnih romanov. Bila je ena najbolj markantnih in nenavadnih osebnosti svojega časa, razgledana svetovljanka, simpatična, dobra duša, ki je vsakomur pomagala, pravična, a tudi srborita, ostra, vzkipljiva in neposredna. Avtorjem je uspelo na zanimiv in celovit način povezati raznovrstno gradivo (pisno, spominsko in pričevanjsko) in tako celovito prikazati njeno osebnost in življenje. O avtorjih: str. 5. , Bibliografija: str. 205-209. , Povzetek ; Zusammenfassung. , Kazalo.



Odlomek iz knjige

Kot kaže že omenjeno pismo Prennerjeve Lidiji Šentjurc, jo je poleg metod motila tudi ideologija Komunistične partije. Revolucionarna ideologija, ki se ne ozira na posameznika in se ne meni za sredstva, kjer cilj posvečuje sredstvo, nikakor ni bila sprejemljiva za močno osebnost, ki se kljub težavni življenjski poti ni bila pripravljena podrejati volji drugih ali partijski disciplini, ki zatira svobodo mišljenja. (str. 43)



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Biografija, Odvetniki, Pisateljice, Rokopisi, Raziskovanje, Spomini, Spomini sodobnikov


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 13.2.2018 16:15:02
Zadnja sprememba: 13.2.2018 16:45:25
Število ogledov: 172