| Žanr | avtobiografski roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
| Založba | Modrijan |
| Prevod |
Maja Novak |
| Ključne besede | Droge, Odvisniki, Odvisnosti |
Christiane Vera Felscherinow nam v pričujoči knjigi razkrije leta, ki so sledila izzidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo in filmu, posnetemu po njej. Pri štirinajstih letih je Christiane F. globoko zabredla v svet odvisnosti od heroina in prostitucije. Pri osemnajstih je od prodaje knjige na svoj račun dobila nakazanih 400.000 nemških mark, ki ji še danes, po 35 letih, omogočajo (pre)živeti. Na neposreden način nam razkriva tako ameriško turnejo, na kateri je srečala glasbene idole, kot življenje v zaporu in srečna leta v Grčiji. Po njenih besedah je edina dobra stvar, ki jo je v življenju naredila, njen sin Phillip. Pri enainpetdesetih ima najagresivnejši tip hepatitisa C, kar jih je mogoče stakniti v Evropi. Mamila so bila, in so še danes, del njenega življenja.
Objavljeno: 06.11.2014 22:07:27
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:06
Knjige so moje samozdravljenje. Znotraj svoje domišljije sem svobodna, nobenih ovir in dolžnosti ni, v mislih lahko počnem in drugim dopustim, kar hočem, nikogar ne razočaram. To je dober občutek. Prepričana sem, da je s telesom vse v redu, kadar je zdrava duša, in obratno. Branje mi pomaga. A to prijetno početje se razblini, brž ko je branja konec. Takrat v ospredje spet stopi moja bedna mizerija.
