Dobre knjige
2854 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Oče
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,6
Št. ocen:5









Miljenko Jergović

Oče

Ljubljana, Sanje, 2014

Št. strani: 157


Prevod: Aleksandra Rekar


Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: biografski roman, avtobiografski roman

Narodnost: hrvaška književnost

Razgaljeni obračun

Pred leti je naš etnolog in kulturni antropolog Božidar Jezernik izdal knjigo z naslovom Dežela, kjer je vse narobe, v kateri je odlično opisal, kako sta bila Balkanski polotok in njegovo prebivalstvo videna skozi oči zahodnoevropskih popotnikov in raziskovalcev v preteklosti. Ko sem prebiral to izjemno knjigo, se kar nisem mogel načuditi pretiravanju in domišljiji, ki je prevevala takratne poznavalce Balkana, a hkrati prišel do ugotovitve, da nas niti danes ne vidijo bistveno drugače. Repate ljudi in oblake, iz katerih dežujejo sardele, so sicer zamenjale drugačne bizarnosti, a to še vseeno ne pomeni, da ga oz. nas sodobni balkanologi razumejo kaj bolje od svojih predhodnikov. Ampak zakaj bi jim kdo to sploh zameril? Če smo iskreni in ko dobro premislimo, moramo priznati, da se pogostokrat najbolje ne razumemo niti sami. Zakaj bi nas torej moral razumeti nekdo drug, nekdo, ki se ni rodil in odrastel v tem divjem koncu Evrope? In kaj ima s tem Jergovićev roman ali, kot ga avtor sam večkrat poimenuje, esej Oče? Precej. Z Jergovićem je pač tako, da ga bralci, ki izhajamo s področja rajnke Jugoslavije, beremo nekoliko drugače od ostalih in to predvsem zaradi tega, ker smo se s podobnimi situacijami, ki jih avtor opisuje, srečevali tudi sami. Saj ne, da jih razumemo, so nam pa domače. Če je v Zgodovinski čitanki (1 in 2) opisana lepša in zabavnejša plat skupne bivše, je v Očetu ravno obratno. V njem avtor obračuna s svojo preteklostjo, s preteklostjo svojega očeta in njunega odnosa, s preteklostjo svoje ožje in širše družine, s preteklostjo Jugoslavije in njenih naslednic (predvsem Hrvaške). Zavestno? Da. Samoterapevtsko? Morda. Brezkompromisno? Vsekakor! Drugače je praktično nemogoče narediti obračun s pacienti, ki obstreljujejo zdravnika, ki jih zdravi, pa tudi nemogoče obračunati z državo, ki za pridobitev državljanstva od prosilca zahteva potrdilo o tem, da ga je krstil kakšen od »uslužbencev« svete rimskokatoliške cerkve. Če ne najboljši, pa vsekakor najbolj razgaljen Jergović do sedaj.



Odlomek iz knjige

Bil sem izrezan oče. Še sreča, kajti če bi bil izrezana mati, bi se zastavljalo vprašanje, kdo je moj oče. Pri tem vprašanju se začne naše vseživljenjsko iskanje identitet, družinska in družbena zgodovina, nekaj skupnih in ločenih narodnih zgodovin, prerešetanih z vojnami – kot njegovo starčevsko telo z metastazami; pri vprašanju, kdo je otrokov oče, ki ni nikoli retorično in ki se zastavlja celo po tistem, ko bi moral biti odgovor nanj docela nedvoumen, se začenja narodnoosvobodilni boj, skupaj s petimi stoletji pod Turki, z nekaj srbskimi vstajami in hrvaškimi kmečkimi upori; če ga ne bi bilo, tega našega prvega vprašanja, ki ga navadno kot prva zastavi tašča – torej mati nesojenega očeta ali očeta, čigar zgodovinska in biološka vloga je vprašljiva – zatem pa se to vprašanje prenaša kakor pljučna kuga, od vdiha do izdiha, dokler na koncu ne pripelje do prelivanja krvi, večjega ali manjšega, družinskega ali nacionalnega, ki je pri nas vedno in vselej nastajalo kot najprimitivnejša oblika identitete krize; če ne bi bilo tega vprašanja, pravzaprav še tega ne bi vedeli kdo smo in kaj smo, niti ne bi vedeli, da se v tem našem balkanskem in srednjeevropskem svetu, v tej žalostni katoliški vukojebini, na divjem pravoslavnem in islamskem zahodu, ljudje delijo na tiste, ki so podobni materam, in tiste, ki so podobni očetom.

(str. 6)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Miljenko Jergović: Oče
link Miljenko Jergović: Sam izbiram tiste, od katerih pričakujem ljubezen


Predmetne oznake: Bosanskohercegovska književnost, Biografski romani, Družinski odnosi


Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 6.11.2014 11:27:59
Zadnja sprememba: 25.11.2015 10:52:31
Število ogledov: 2082