| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | novozelandska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2004 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Zorenja |
| Prevod |
Vida Vrečar |
| Ključne besede | Invalidni otroci, Prijateljstvo, V mladinskem leposlovju |
Najstnik Nathan pripoveduje o dogodivščinah s svojim prijateljem Simonom, ki ima mišično distrofijo. Kljub zavedanju, da se nikoli ne bo postaral, Simon ostaja optimističen, predvsem pa pristen najstnik z nenavadnim smislom za humor. S prijatelji se ob sobotah druži ob igranju iger domišljijskih vlog, jim deli nasvete o dekletih ter druge modrosti. Pred Nathanom in njegovimi prijatelji je ena najtežjih preizkušenj mladosti – najti način, kako se posloviti od Simona. Za Davida Hilla je značilno, da poglobljeno raziskuje problematiko mlade generacije, kar se izraža v pričujočem delu. Bralca vzpodbuja k večji strpnosti in prijaznosti do sočloveka ter razbija tabu smrti med mladostniki. Obenem izpostavlja tudi probleme in težave invalidov.
Objavljeno: 08.12.2017 08:15:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:27
Simon se je zahihital. “Nimaš nobene možnosti, fant moj. Vsako dekle z okusom ima raje mene. Sem lep, pameten, obvladam iskriv pogovor, sem enkratna osebnost in -” “Skromen?” sem predlagal. “Tudi to,” se je strinjal. “In seveda, dekleta že po naravi privlačijo fantje, ki imajo lasten prevoz.” Zasmejal sem se. “Počakaj, da se ti spet sprazni akumulator in te bo morala potiskati.” Da ne pozabim,” je nadaljeval Simon, “v naslednjem tednu boš nekaj časa brez konkurence.” Neprijeten, hladen srh se mi je kot kača splazil po hrbtu. Slišati je bilo, kot da se šali, a njegov glas je zvenel potrto. “Kaj se dogaja, je kaj narobe?” sem vprašal. “Za nekaj časa grem nazaj v bolnišnico,” je razložil Simon. (str. 62-63)
