Vladimir Šarov
Vaje
Ljubljana, Družina, 2017
Št. strani: 272
Prevod: Lijana Dejak
Žanr:
družbeni roman
Narodnost: ruska književnost
Zadnji so vselej že prvi in prvi so vselej že zadnji.
V carski Rusiji so pravoslavni verniki leta 1666 pričakovali konec sveta in ponovni prihod Jezusa Kristusa med ljudi, da bi jih še poslednjič odrešil. V ta namen prične ruski patriarh Nikon, prepričan, da se to lahko zgodi v njegovi sredi, z izgradnjo Novega Jeruzalema, grajenega in oblikovanega po vzoru pravega, ter v svoj načrt spretno vključi Certana, bretonskega komediografa, da bi z ljudmi, živečimi v samostanskem okolišu, poustvaril misterij, vendar brez osrednje osebe – Odrešenika – kajti ta se bo pojavil, ko bodo predstavo dejansko igrali. Nikona malo pred udejanjenjem z obtožbo brezumne norosti odstavijo in vso igralsko ekipo izženejo v Sibirijo, kjer ostanejo skupaj kot nekakšna ločina in predstavo preigravajo v vseh nadaljnjih generacijah, v vsaki od njih pa znova in znova vznikajo enaka vprašanja in zgodovinska usoda se ponavlja kot pokvarjena plošča. Si predstavljate, kako naporno je iz generacije v generacijo pričakovati en in isti – odrešilni (!) – dogodek? Kolektivna psihoza je neizogibna. Vzporedno pa roman odpira tudi vprašanja kot: Kolikšno moč združevanja ima Ideja in koliko krvi je vselej prelito v njenem imenu? Kako znotraj družbene razvijati in ohraniti lastno identiteto, koliko zrelosti, moči in zdrave razsodnosti je potrebno za kaj takšnega in za kakšno ceno? O čem bi se pogovarjali Resnica in Realnost, če bi sedeli skupaj na čaju? In: Kaj res, za boga milega, je s temi Judi? (Namig bralcu: Vztrajajte prvih nekaj strani in berite jih počasi.)
Odlomek iz knjigeIljin je rekel: Gospod ne more ustvarjati zla, pred človekom zla na svetu sploh ni bilo. Védenje o zlu je bilo, samega zla pa ne. Svet je bil kakor črke, ki so prejete z dobrim namenom, a se da z njimi napisati tudi kaj zlega. Gospod je ustvaril človeka in njemu sta bili prvemu dani možnost in svoboda, da dela dobro in zlo. Gospod je verjel, da bo človek, ki ve, kaj je zlo, in ve, da ga lahko dela, sam svobodno izbral dobro, da bo delal dobro in bo torej svet, ki ga je naredil Gospod, dober.
Ključne besede:
PRAVOSLAVJE,
RUSKI ROMAN,
RUSKI PISATELJI
Prispeval/-a:
Renata Vidic,
Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 30.10.2017 12:29:08
Zadnja sprememba: 9.7.2019 12:42:03
Število ogledov: 1410