Sebastijan Pregelj
Vdih. Izdih.
Novo mesto, Goga, 2017
Št. strani: 291
Zbirka:
Literarna zbirka Goga
Žanr:
družbeni roman,
fantastični roman
Narodnost: slovenska književnost
Da svet le ne bi obnemel
Adam, Kan in Ema Olivia stanujejo ob morju. Morje je krasno, dokler mirno ponuja svoje bogastvo njim in okoliškim prebivalcem. Potem pride čas, ko se vse spremeni. Barke najdejo zadnje počivališče v bližnjem zalivu. Ribe so le še črne in pogoltne, velike. Morje prinaša ljudi z drugega konca sveta. Adam, ki lovi neme ptice in z njimi potuje v mesto, se s prijatelji znajde v povsem novem položaju. Tisti, ki prihajajo, ki jih prinese morje, niso vedno živi. Zanje je treba poskrbeti. A kako? Adam, Kan in Ema Olivia to počnejo z vsem spoštovanjem. Tudi oni so namreč imeli sanje. Nekoč. Adam sestavlja zgodbe, v katerih sanje živijo dalje. Potem se zgodi še nekaj. Iz mesta pripelje Adam dečka, ime mu je Lun. Ta se spoprijatelji z deklico Milo in svet se zdi na trenutke zopet svetal, svež, otroško pravičen, popravljen od vsega hudega. Morda bo spet vse prav. Morda bo tako, kot na svetu mora biti.
Vdih. Izdih. je zgodba, v kateri je zajeto vse, od česar danes, večinoma, obračamo pogled. Zgodba, ki naj bi ne bila naša, pa še kako je. Zgodba, ki je nihče ne bi želel doživeti od blizu. Sporočilna vrednost se pne v krošnje, med ptice, k svobodi in boljšemu svetu. Dokler smo, je upanje. In za to, da smo, ne potrebujemo veliko. Razen velikega srca in širokega dojemanja, da smo vsi eno. Ljudje, živali, rastline, tudi morja in kopno in vode, ki nas hranijo. Celo vesolje diha za to, da bi že enkrat končno postali dovzetni za lepoto, ljubezen, ki smo si ju že zdavnaj sposodili od bodočih rodov. Sebastijan Pregelj navdušuje s senzibilnostjo, domišljijo, fantastiko, na njemu lasten način se spoprime z resnico, tudi krutostjo, ki se kot črn strupen dim zažira skozi zgodovino v prav vsako od civilizacij. Morda pa nekoč dočakamo takšno, ki bo vredna resničnega, večnega obstoja. Mi ali tisti za nami. Tu ali tam. Na zemlji ali v morju. Lahko tudi na nebu. Da svet le ne bi obnemel!
Odlomek iz knjigePrišel bo trenutek, ko boš začutil, da si ga moraš zapomniti do zadnje podrobnosti. Prišel bo trenutek, ki si ga boš želel shraniti za kasneje, za uro, ko boš odhajal. Ampak ne boj se, saj ni drugače, kot če odpreš vrata in stopiš ven. Če zdaj spustiš zmaja, boš videl, da ni nič hudega. dvignil se bo v nebo in počasi izginil, tebi pa bo ostal v spominu. In nekega dne, to ti obljubim, ga boš spet zagledal, spet ga boš našel. Čakal te bo. Tako je z ljudmi, tako je z živalmi, tako je z vsem, kar imamo radi. Nekega dne boš spet imel vse.
(str. 100)
Ključne besede:
DRUŽBENI KONFLIKTI,
BEGUNCI,
MORALA,
UTOPIJA
Prispeval/-a:
Simona Solina,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 22.6.2017 10:26:59
Zadnja sprememba: 9.8.2017 13:40:41
Število ogledov: 3132