| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | norveška literatura |
| Kraj in leto izida | Radovljica, 2016 |
| Založba | Didakta |
| Prevod |
Maja Lihtenvalner Primož Ponikvar |
| Ključne besede | Alkoholizem, Avstralci, Morilci, Policijski postopki, Serijski morilci, Staroselci, Umori |
Dvaintridesetletni detektiv Harry Hole (ki se angleško govorečim Avstralcem v izogib preočitnim šalam raje predstavi s priimkom “Holy”) kot norveški predstavnik policije prispe v Sydney, da bi avstralskim kolegom nudil pomoč pri preiskavi umora mlade Norvežanke. Za partnerja pri preiskavi mu je dodeljen Andrew Kensington, avstralski staroselec, ki mu med potekom preiskave skuša skupaj z ostalimi domačini razširiti kataloško znanje o avstralski politiki, aboriginih in gejevski kulturi, ob tem pa se poigrava z njegovo politično korektnostjo. Ko analizirajo okrutne okoliščine zločina, se kmalu izkaže, da pri umoru Inger Holter ne gre za osamljen primer, temveč so na sledi izkušenemu množičnemu morilcu. Zagnanost oba detektiva žene, da se zapletata pregloboko in preizkušata svoje meje vzdržljivosti, pri tem pa jima nevarno uhaja nadzor nad situacijo in nad seboj.
Ambiciozni prvi roman vsestranskega Joja Nesba, ki je tudi pri nas s prevodi kasnejših del na samem vrhu priljubljenosti pri bralcih kriminalk, je napeto branje, ki se ne odvrača človeških temačnih plati, temveč se skuša z njimi soočati pod okriljem samoironije – s čimer izdaja svoje skandinavsko poreklo.
Objavljeno: 08.11.2016 12:58:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:10
“V naslednjih dneh se je naučil, da se ni dobro bojevati proti vsemu, kar čuti, naenkrat. Prvič, ni bil prepričan, kaj čuti – ni si še ustvaril cele slike -, zato je bilo, kot bi izzival pošast, ki je sploh ne vidi. In drugič, več možnosti za zmago bo imel, če bo vojno razdelil na posamezne bitke, v katerih bo spoznal sovražnika, našel njegove šibke točke in ga sčasoma strl. Kot bi dajal papir v uničevalnik dokumentov. Če si dal preveč papirja naenkrat, se je stroj splašil, zakašljal in crknil. Ti pa si moral začeti znova.
Potem je Harry na neki večerji spoznal prijatelja svojega sodelavca, ki je bil psiholog. Radovedno je pogledal Harryja, ko mu je ta opisal svojo metodo upravljanja s čustvi.
“Vojna?” je vprašal. “Uničevalnik dokumentov?”
Videti je bil resnično zaskrbljen.” (str. 307)
