Dobre knjige
2743 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Naš posebni poročevalec
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
2,0
Št. ocen:1









Florin Lǎzǎrescu

Naš posebni poročevalec

Ljubljana, Modrijan, 2008

Št. strani: 194


Prevod: Aleš Mustar


Zbirka: Euroman
Žanr: družbeni roman, družbenokritični roman

Narodnost: romunska književnost

"Naj ti povem, kako svet stoji."

Romunski pisatelj, uvrščen v Modrijanovo zbirko Euroman izpred osmih let, je novinar in scenarist, kot piše na zavihku, vešč televizijskega medija. Bralec, ki pričakuje tekočo, zaključeno zgodbo, s takšnimi ali drugačnimi zapleti, bo na začetku prav gotovo zmeden in se bo sprva le težko prebijal skozi posamezna poglavja. Zato je najbolje, da že takoj na začetku odmisli sklenjeno zgodbo in se prepusti vsakemu poglavju posebej. Tako bo sčasoma lahko povezal osebe med seboj in razkrila se mu bo romunska stvarnost po padcu komunističnega režima. Ta stvarnost, pripovedovana na način "očesa kamere", je dokaj čudna in kaotična. Spremljamo osrednjo osebo, Antonieja, ki je novinar pri enem izmed časopisov, zmeraj na begu za novicami, ki pa morajo biti napisane tako, da ljudi pritegnejo z naslovnicami. Med tem sledimo tudi njegovi preteklosti, ob koncu se razkrije, kdo Anitonie pravzaprav je, in na kakšen način je njegovo življenje in kariero zaznamovala represija političnega režima. Tu pa so še drugi stranski liki. Iračan, ki je jezen na ves svet in bi rad v Romuniji storil teroristično dejanje, Cigan, ki se pod pretvezo prerokovanja prihodnosti ukvarja z mamili, čistilka v arhivih tajne službe, ki pa ima kljub svojim točno določenim nalogam še nekaj soli v glavi, ter glavni urednik časopisa, zaznamovan z očetovo preteklostjo, ki je ves obseden s tem, kako mora izgledati in kaj mora vsebovati sodobni časopis, da bi prinašal dobiček. Junaki hodijo vsak svojo pot, te poti se občasno prekrižajo, se pa ne združijo. Simbol, ki jih povezuje, je le iztegnjen sredinec kot protest proti slehernemu vkalupljanju. Povezuje pa jih tudi odnos do Boga, ki ni zanikujoč, pa tudi ne pretirano svetniški. Je Bog preprostih ljudi, ki ga potrebujejo, ki vedo, da se je v stiskah najbolje zateči k molitvi in priprošnjam. Grenko humorna pripoved o stvarnosti sodobne Romunije je ubesedena tako, da se bo npr. v poglavju, kjer glavni urednik razlaga temelje nastajanja časopisa, prepoznal sleherni, ki je kdaj pobliže spoznal delovanje medijev. V poglavju o usodi profesorja zgodovine bo lahko bralec prepoznal že neštetokrat slišane zgodbe, ki pa ga spet enkrat ne bodo pustile ravnodušnega. Prav tako bo s poglavjem o teroristu, ki ga je bilo leta 2008 še mogoče opisati dokaj humorno, ali poglavju, kjer tretjeosebni pripovedovalec najprej razpravlja o rabi pojma "tragedija", nazadnje pa to poglavje izpelje na način, da se resnična tragedija dejansko zgodi. Kot celota morda res zahtevnejše branje, imajo pa zato posamične zgodbe toliko večji čar.



Odlomek iz knjige

Je po tvojem mnenju Bog zanimiv?
Je
Vraga je zanimiv! Bog je odpihnjena novica! Vsi so jo pokadili do konca. Le redko ga lahko daš za temo, pa še to samo zavito. Drugače je s starko, ki jo je posilil vnuk, prometno nesrečo kakega poslanca, zadnjo bombo v poslovnem svetu, kakšno obleko nosi Madonna, to so novice, zaradi katerih se prodaja časopis. Kaj, misliš, pa ponujajo novinarji?
Časopise, oddaje, informacije ...
Zaman bi ti pustil, da si sam beliš glavo. Šele čez nekaj let bi kaj razumel. Novinarji prodajajo reklame, ne pa informacij. Poročila, članki, reportaže, ankete so samo vaba za bizone. Če veliko bizonov pomoli svoje gobce, to pomeni, da imam bralce. In če imam bralstvo, je tu manjša skupina bizonov, ki mi plača za oglase v časopisu. Ti so polni denarja, ki so si ga nagrabili s prodajo raznega sranja, ki ga izdejujejo: nogavic, piva, soka, hamburgerjev, cevi, avtomobilov, ladij itn., ni važno. Oni rabijo oglase. In to dobro vedo. Njihovega sranja ni mogoče prodajati, če ljudje zanj ne izvejo. Ne čudi se, če tem stvarem rečem sranje. Ker so sranje! To je tudi ideja: izdelaj čim več sranja, da bi bizonom padlo v oči in ga bodo odnesli vsaj do izhoda iz trgovine. Dobro, so tudi posebna sranja, ki zdržijo dlje. Zanje dobiš še več denarja in je zate toliko bolje. Razumeš?

(str. 78-79)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Modrijan


Predmetne oznake: Novinarstvo, Komunizem, Terorizem, Bog


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 19.6.2016 17:48:00
Zadnja sprememba: 22.6.2016 9:20:51
Število ogledov: 725