Dobre knjige
3013 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Vsa ta nevidna svetloba Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,6
Št. ocen:28









Anthony Doerr

Vsa ta nevidna svetloba

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2016

Št. strani: 527


Prevod: Alenka Moder Saje


Zbirka: Roman
Žanr: družbeni roman, zgodovinski roman, vojni roman

Narodnost: književnost ZDA

Vsa ta nevidna svetloba, za katero je Anthony Doerr leta 2015 prejel Pulitzerjevo nagrado, ni zgolj še ena knjiga o drugi svetovni vojni.

Smo na pragu druge svetovne vojne. Šestletna slepa deklica Marie-Laure preživlja dneve z očetom vdovcem v naravoslovnem muzeju v Parizu. Da bi se znašla v okolišu, kjer živita, ji oče izdela natančno leseno maketo ulic. Nauči se tudi Braillove pisave, s pomočjo katere se lahko potopi v Vernov svet dvajset tisoč milj pod morjem. V Nemčiji osemletni Werner med igro najde pokvarjen radio, ki ga spretno popravi. Glas o talentiranem dečku se razširi po okolici in s popravilom aparatov pri oficirjih si lačna sirota prisluži tudi nekaj kosov torte s smetano. Wernerja njegova nadarjenost pripelje na šolo, na kateri se kali Hitlerjeva mladina. Ko nemške čete vkorakajo v Francijo, se Marie-Laure z očetom zateče v Bretonsko obmorsko mestece Saint-Malo. Tam se znajde tudi Werner, ki s svojim znanjem pod okriljem Wermahta odkriva nezakonita radijska oddajanja.



Odlomek iz knjige

Otroci, ki jih srečuje, prekipevajo od vprašanj. Ali boli? Ali zapreš oči, ko greš spat? Kako veš, koliko je ura?
Ne boli, razlaga. In tema ni taka, kakor si jo zamišljajo. Sestavljena je iz pajčevin in mrež in stresanja zvokov in vzorcev. Naredi krog po Veliki dvorani in kramri med škripajočimi podnicami; sliši korake, ki topotajo gor in dol po muzejskih stopnicah, cviljenje dojenčka, stokanje stare mame, ki se spusti na klop.
Barve - tudi teh ne pričakujejo. V njeni domišljiji, v njenih sanjah je vse v barvah. Muzejske stavbe so rjavkaste, kostanjeve, lešnikove. Znanstveniki so vijoličasti, limonovo rumeni in lisičje rjavi. Klavirski akordi, ki se pretegujejo v zvočniku malega radia v čuvajnici, mečejo bogato črno in zamotano modro po hodniku do ključarne. Cerkveni zvonovi pošiljajo skoz okna loke bronaste barve. Čebele so srebrne; golobi so rumenkasto rjavi in rdečkasti in včasih zlati. Velikanske ciprese, mimo katerih gresta z očetom na jutranjem sprehodu, so svetlikajoč se kalejdoskop, vsaka iglica je poligon svetlobe.

(str. 52-53)

Nagrajena knjiga: 

Pulitzerjeva nagrada za leposlovje (Pulitzer Prize) 2015

Cobiss povezava

Glej tudi

link Peripetije
link Bukla
link Konteksti


Predmetne oznake: Svetovna vojna 1939-1945, Otroci, Slepi otroci, Radiotehnika


Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 12.4.2016 10:06:04
Zadnja sprememba: 1.6.2016 14:12:45
Število ogledov: 9265