Zakon narave

Ljubljana, Sodobnost International, 2015

Št. strani: 220

Prevod: Julija Potrč

Zbirka: Knjižna zbirka Horizont
Žanr: družbeni roman

Narodnost: finska književnost

Življenje je polno preobratov.

Podjetnik Rautala se zjutraj vsede v avto, da bi se odpeljal obiskat svoja ostarela starša, ki živita na podeželju. Mama je priklenjena na invalidski voziček, oče pa je naglušen, rahlo ga že zapušča spomin, zato se je z njim najbolje pogovarjati v živo. S hčerko sta se sporekla po telefonu, zato jo mora poklicati, da zgladita spor, ker bo kmalu rodila. Če bo slabe volje, ne bo mogla rojevati. Ko pa pogleda okrog sebe, se zave, da je ukleščen v avtu, nad njim se sklanja moški, oblečen v rdeče – rumena oblačila, ki mu govori, naj ostane miren in da ga bodo vsak hip izrezali iz zverižene pločevine. Rautali se v glavi porajajo številne misli. Bo ostal živ? Če bo ostal živ, ali bo invalid? Ali je hčerka že rodila? Kaj bo s staršema? Kmalu ga prepeljejo v bolnico, kjer po dolgotrajni operaciji ostane na okrevanju. Neguje ga sestra Laura, ki ves čas hodi naokrog s slušalkami v ušesih in posluša težkometalno glasbo, saj pravi, da jo polni z energijo, ki jo pri svojem delu krvavo potrebuje. Rautala se privaja na svojo nepokretnost in fizično nemoč, obdajajo ga nekoliko čudaški pacienti, vseskozi pa se mu v glavi prepletajo misli, skozi katere spoznavamo njegovo življenje in osebe, ki mu največ pomenijo. Za piko na i ob prihodu domov prejme telefonski klic, ki ga najde povsem nepripravljenega. Bo njegovo življenje sploh še kdaj teklo po ustaljenih tirih? Zgodba je napisana preprosto in tekoče, začinjena je s svojevrstnim humorjem, ki vas ne bo pustil ravnodušnih.

Odlomek iz knjige

Vaino se je usedel na stol in povedal Kerttu, da je imel njun edinec avtomobilsko nesrečo. Kerttu se je prestrašila in vprašala, ali bo spet kdaj postal človek. Vaino je pokimal in ji zagotovil, da znajo danes narediti človeka iz kogar koli. Bolnišnice so neverjetno napredovale. Živiš lahko, ne da bi pazil nase, pa te bodo vseeno sestavili. Na vratih te nihče ne vpraša, ali si se sam odločil popivati dvajset let in si prišel na kliniko po dva umetna kolenska sklepa, da boš spet lahko odšepal do trgovine z alkoholnimi pijačami. Nič te ne vprašajo; lepo sprejemajo riti in odpuščajo zadnjice.

(str. 34)

Ključne besede: PROMETNE NESREČE, BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE

Prispeval/-a: Damjana Pečjak, Mestna knjižnica Kranj
Objavljeno: 9.3.2016 9:50:02
Zadnja sprememba: 21.3.2016 17:06:54
Število ogledov: 3406