Dobre knjige
3032 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:2









Carlos Pascual

O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih

Ljubljana, Lud Šerpa, 2015

Št. strani: 124


Prevod: Mojca Medvedšek


Zbirka: Klasična šerpa
Žanr: esej

Narodnost: mehiška književnost

Srce se mi para, ko vidim, kako skušajo ljudje nekaj, kar imenujejo temperament, kupiti kot produkt.

Kako smo videti Slovenci skozi oči tujca, konkretneje Mehičana, ki sebe opiše kot počasnega turista, takšnega, ki vztraja na ljubljanskih ulicah, se sprašuje o Slovencih in primerja našo deželo s tisto, iz katere izhaja, ter jo zaradi očitnih razlik v mentaliteti in načinu življenja opiše bolj realno kot je to zmožna večina nas? Naj se mi, Slovenci, še tako trudimo v realnih opisih sebe in svoje države, v svojih razlagah nujno zagrešimo nekaj neiskrenosti – ta izhaja iz marsikatere koreninice preteklosti, naj bodo to tipično slovanska lenobnost in prelaganje odgovornosti, kolektivna obremenjenost z večstoletnim hlapčevskim odnosom, slovensko začinjena apatičnost … in še in še. Toliko duševnih težav naroda skratka, da se temu počasnemu tujcu, ki zna ljubiti vse tisto v naš deželi, kar se nam zdi samoumevno in spričo tega prezrto, globoko in pomilujoče zasmilimo. Iskrena, previdno spoštljiva sporočila Slovencem, avtor poda s prizanesljivim pogledom diskretnega popotnika, v nadaljevanju pa nam komparativno in v živih barvah lastnega spomina nepopačeno iskreno posreduje sociološko-kulturološki kalejdoskop svoje prve domovine, temperamentne Mehike, katere deli mozaika so spontanost, užitek, mariačiji, tropski ritmi in salsa, razkošna in glasna družinska slavja, alkohol, prijateljska druženja in pretepi, kontrastne socialne razlike … skratka nadvse zemeljske reči, ki pomembno prispevajo k ravnotežju duha in nas (z avtorjevimi besedami) razrešijo neznosnega boja, da bi se morali spremeniti v angele.



Odlomek iz knjige

Sam bom v Ljubljani nadaljeval z iskanjem idealnega kraja, kamor bom lahko odšel na pijačo. V mislih nimam obstoječih barov, ki so prekopirani od drugod (angleških pubov ali mehiških kantin). V mislih imam prostor, odmaknjen od družbe srečnih. Prostor, kjer bi lahko pogrešal prijatelje, ki jih nimam ob sebi; kjer bi se lahko spomnil, kako dobro lahko duhu dene uležana tekila, ko je sonce še visoko na nebu in je pred mano še veliko dela; kraj, kjer bi lahko za trenutek spustil roke in si odpočil od nenehnega boja, da bi bil koherenten, celovit in produktiven; kraj, kjer bi lahko obhajal staro družinsko verovanje in se osvobodil zahteve, da postanem veliki arhitekt svoje usode. Kraj, kjer bi lahko ob pijači, ki bi jo pripravil izurjen barman brez merice, v miru opazoval, kako nad nas prihaja veliko neurje.

(str. 32)

Cobiss povezava

Glej tudi

link O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih


Predmetne oznake: Mehičani, Slovenci


Prispeval/-a: Renata Vidic, Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 25.1.2016 13:49:07
Zadnja sprememba: 4.2.2016 13:56:59
Število ogledov: 1763