| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | avstralska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2004 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Zorenja |
| Prevod |
Irena Miš Svoljšak |
| Ključne besede | Družina, Mladostniki, Nosečnost, Odraščanje |
Glavna tema romana je najstniška nosečnost. Glavna junakinja je šestnajstletna Callisty, ki je srednješolka in varuška svojega brata Jeremya. Oče je vedno na poti, mati pa je največkrat fizično prisotna, z mislimi pa nekje daleč. Babica je znanstvenica in popolnoma predana astronomiji. Za opazovanje neba in zvezd navduši tudi Callisty. Družinski člani so med seboj zelo odtujeni, zato Callisty v svoji domišljiji vsakogar uvrsti v svoj sistem. Sama je luna, ki si od sonca sposoja svetlobo, da lahko sveti, saj sama nima dovolj energije, da bi bila sijoča zvezda, ker v družini te energije ni dobila. Vsem želi ugajati, zato tudi s prvim fantom zanosi. V romanu spremljamo njeno bolečino, saj nima nikogar, s katerim bi se pogovorila o svoji nosečnosti in se nanj naslonila v težkih trenutkih svojega mladega življenja. Popolnoma sama se pogumno odloči prekiniti nosečnost, s seboj na kliniko pa mora peljati še malega bratca. Medtem ko Callisty leži na kliniki po splavu, mali Jeremy izgine. To pa povzroči, da se v družini ponovno začnejo pogovarjati, na dan pa pridejo tudi nekatere skrivnosti.
Objavljeno: 21.07.2015 17:48:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:23
“Ko sem razmišljala, da bi povedala mami, sem kar čutila tisti moten temen strah, ki me je prekril kot oblak. Bilo mi je, kot bi ta oblak predstavljal njena čustva. Pronical je vame, bil je nekaj neoprijemljivega, nekaj, kar se ni dalo prežvečiti tako kot besede. Nič ne bi rekla, le žalost in razočaranje bi bilo čutiti. Moja novica bi potrdila vse njene otožne predstave o svetu. Nič več ne bi bila hči, ki sveti kot zelena luč.” (str. 105)
