Črna zanka

»Jenna?« me je vprašal z globokim, žametnim glasom. Pogoltnila sem in prikimala, kot bi bila v risanki. Še enkrat sem prikimala, če me prvič slučajno ne bi opazil. Za seboj sem slišala Anisino hihitanje. Zdelo se je, kot da je Robert prekril ves svet. Ni se mi zdelo resnično. Zelo sem se trudila, da ne bi buljila, zato sem se raje obrnila okrog in pogledala Aniso. »O moj bog,« sem z ustnicami izoblikovala besede. Anisa se je zarežala in mi pomignila, naj se obrnem nazaj. Na svojem profilu na facebooku je bil Robert videti dobro. S tistimi izklesanimi ličnicami in prodornimi očmi skoraj ne bi mogel biti drugače. V resničnem življenju pa je bila v primerjavi z njim večina manekenov videti prav vsakdanja.”
(Str. 52)