Dobre knjige
2928 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Jadrnica : roman s spleta: bukla.si
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:2









Feri Lainšček

Jadrnica : roman

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

Št. strani: 145


Zbirka: Nova slovenska knjiga

Narodnost: slovenska književnost

Nana, dekle v zgodnjih dvajsetih se nikakor ne razume z materjo. Oče je umrl še v njenih mladih letih, v zanjo neznanih okoliščinah. Zaradi nekoliko svojskega pogleda na svet, kdo v njenih letih pa ga nima, se težko razume z bližnjo okolico. Zato velikokrat išče in tava po okolici. Med enim od takih odhodov se sreča s sorodno dušo, ki pa tako kot ona precej odstopa od ustaljenih in družbeno sprejemljivih norm. Zbliža se namreč s precej starejšim klošarjem, Jadrnico, kot ga poimenuje Nana, ter preko njega z drugačnim pogledom na svet, ki je veliko bližji njenemu. Čeprav ta svet ne nudi perspektive mlademu človeku se vseeno odloči, da ostane z njim. Toda v pričakovanju razpleta spozna, da je njena brezkompromisnost drugačna od njenega trenutnega sopotnika. Njegovo življenje je namreč v ponudbi drugačne perspektive pripravljeno tudi na kompromise. Okolje in življenje brezdomca, za katerega se je namreč odločil že pred mnogo leti je namreč izhajalo iz drugačnih izhodišč kot Nanino, ki ima doma vseeno omogočeno dobro situirano zaledje. Roman v katerem se srečamo z iluzijami mladih in starejših, njihovim razpadom in razočaranji ter družbenimi razlikami, ki jih je polna tudi sodobna slovenska družba.



Odlomek iz knjige

Nikoli pa je ni nihče vprašal, ali si to res želi, pa tudi seveda ne, ali mogoče želi kaj drugega. Ona pa si je še kako želela, do bi se ponoči pred strahovi lahko zatekla v mamino posteljo. Upala je, da bosta šla enkrat z dedom skupaj peš po domači ulici in bo vsaj kdo pomotoma pomislil, da gre na sprehod z očetom. Pričakovala je, da se bo babica po moževi smrti končno le preselila v njihovo hišo, pa se tudi to ni zgodilo. Wranglerjevi se pač niso nikoli po nepotrebnem približevali in dotikali drug drugega. Ostajali so v svojem maestetičnem hladu in vsak zase postopoma ledeneli, dokler se niso naposled spremenili v tiste črne marmorne kocke s pozlačeno kaligrafijo. Posedovali so marsikaj, o čemer so lahko drugi le sanjali, niso pa premogli tega, kar so lahko imeli vsi.



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Objavljeno: 1.6.2015 10:05:58
Zadnja sprememba: 1.6.2015 10:12:30
Število ogledov: 1765