Dobre knjige
5253 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Zimski zapiski o poletnih vtisih
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Fedor Mihajlovič Dostoevskij

Zimski zapiski o poletnih vtisih

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2022

Št. strani: 144


Prevod: Urša Zabukovec
Spremna beseda: Urša Zabukovec


Zbirka: Neminljivi
Žanr: esej

Narodnost: ruska književnost

Potovanje z velikimi pričakovanji in razočaranji

Leta 1862 je Dostojevski pri dopolnjenih 40-ih letih prvič odpotoval iz Rusije v Evropo. (Pred tem je bil leta 1849 kazensko preganjan, obsojen na zaporno kazen v delovnem taborišču, pozneje prisilno rekrutiran v vojsko, do leta 1858 mu je bilo prepovedano živeti v evropskem delu Rusije, šele decembra 1859 se je lahko preselil v Sankt Peterburg, kjer si je tudi finančno opomogel.) Premišljevanja o svojem približno trimesečnem popotovanju, med katerim je obiskal nekaj mest v Nemčiji (Berlin, Dresden, Köln …), Švici, severni Italiji, predvsem pa Pariz in London, strne v 8 poglavij. V prvem poglavju bi, spričo številnih avtorjevih neposrednih nagovarjanj bralca, lahko sprva pomislili, da se bomo z Dostojevskim odpravili na prijetno popotovanje z vlakom po Evropi, kjer bomo deležni avtorjevih «lastnih, a iskrenih opažanj […] golega besedičenja, lahkotnih skic, intimnih, mimobežnih vtisov«, a besedilo v naslednjih poglavjih zelo kmalu izgubi svojo lahkotnost in se spremeni v poglobljeno družbeno kritiko. Svojo kritično ost Dostojevski nenehno usmerja proti lastnemu narodu - Rusom. Očita jim slepo občudovanje Evrope, kritizira delo konkretnih intelektualcev in prepad med višjimi sloji in ljudstvom. Ob spominih na London razmišlja o bednem življenju pripadnikov delavskega razreda, Italije se dotakne z omembo Garibaldija in njegovih političnih idej, ob Franciji premišljuje o razpadanju vrednot francoske revolucije, življenju francoskega meščanskega sloja, o domnevnem francoskem "nacionalnem karakterju", v zaključnem poglavju razglablja o medosebnih odnosih v zakonskem življenju francoskega buržuja. Dostojevski svoje uvide popestri s številnimi citiranji takratnih ruskih intelektualcev in njihovih del, za razumevanje katerih so zelo dobrodošla pojasnila prevajalke v spremni besedi. Njegove primerjave evropske in ruske kulture in etične sodbe o pripadnikih posameznih družbenih razredov (med katerimi je pozornost avtorja osredotočena na kategorijo »buržuj«) so prepletene z opisi posameznih konkretnih doživetij na potovanju (npr. potek registracije v francoskem hotelu, zapis o francoskih policistih na vlaku, orisi sopotnikov …), njegovo pripovedovanje je zelo živo, slikovito (svoj prvi vtis o katedrali v Kölnu npr. povzame tako: »To so same čipke, čipke in nič drugega kot čipke, elegantna stvarca v stilu obtežilnika za papir na pisalni mizi« - str. 8). Delo je bogat, večplasten tekst, ki ga lahko beremo na več načinov: lahko se preprosto prepustimo njegovim literarnim odlikam ali se poigravamo s primerjavami z opisanimi pojavi in življenjem in vrednotami današnje Evrope, lahko se poglobimo v avtorjev odnos do intelektualnega okolja, v katerem je deloval, lahko postavljamo pod vprašaj avtorjeve moralne sodbe o pripadnikih posameznih narodov ... Vsekakor so Zimski zapiski o poletnih vtisih zanimiv dokument svojega časa, umetnikovega razmišljanja in doživljanja. Besedilo je obogateno z izčrpnimi komentarji in spremno besedo Urše Zabukovec, ki je delo tudi prevedla.



Odlomek iz knjige

»Ja, gospoda, zdaj smo čisto pomirjeni, pomirjeni smo sami s sabo. Morda res vse okrog nas še danes ni zelo lepo, smo pa zato mi sami tako čudoviti, tako civilizirani, tako evropski, da se celo ljudstvu želodec obrača, ko nas gleda. Zdaj nas ima ljudstvo za popolne tujce, niti ene naše besede, niti ene naše knjige, niti ene same naše misli ne razume – recite, kar hočete, ampak to je napredek.«

(Str. 28-29)

Cobiss povezava


Ključne besede: RUSIJA, EVROPA, 19. STOLETJE, MEŠČANSTVO, NARODNI ZNAČAJ, PARIZ, LONDON, DELAVSKI RAZRED, PISATELJI, KULTURNI VIDIK, POTOVANJA, BURŽUJ


Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 27.11.2023 9:05:13
Zadnja sprememba: 1.12.2023 10:24:58
Število ogledov: 154