Samogovori

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2013

Št. strani: 172

Prevod: Marjeta Drobnič

Žanr: družinski roman (tudi rodbinski), psihološki roman

Narodnost: španska književnost

Roman pripoveduje o družini, ki se sooča s hudo, neozdravljivo boleznijo očeta. Nežnejši, toplejši del pripovedi se dogaja na poti s tovornjakom, kamor oče Mario vzame desetletnega sinka Lita. To njuno prvo in hkrati poslednje potovanje je zadnje darilo očeta v želji, da bi se fantek spominjal lepote in povezanosti v skupnih doživetjih. Druga, temačnejša stran romana pa je obup žene Elene, ki žalost ob hiranju moža premaguje z nebrzdano, strastno ljubezensko avanturo z moževim zdravnikom Escalantejem. Močna in grenka pripoved, ki brez predsodkov odstira zapletena in moreča čustvena stanja, ki jih umiranje in trpljenje porajata tako v bolniku samem kot v svojcih, ki ga spremljajo na trnovi poti.

Odlomek iz knjige

Ko je Mario odprl vrata, sem se prestrašila. Ne vem, ali se je res vrnil v tako slabšem stanju ali pa sem pričakovala, da bom zagledala krepkega moža, ki živi le še v mojem spominu. Videti je bil dobre volje. Smehljal se je kot prej. Na obrazu je imel izraz naloga opravljena. Takoj ko sem ga poljubila, sem začutila, da bi najraje zajokala, stekla stran. Hitro sem se morala obrniti k Litu, ga močno stisniti k sebi, se osredotočiti na njegova nežna lica in mehke dlani in gibko telesce, da sem si neoliko opomogla.

Predmetne oznake: Družina, Doživljanje bolezni, Zakonsko življenje, Ljubezenski partnerji, Smrt, Očetje in sinovi, Potovanja

Prispeval/-a: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana
Zadnja sprememba: 18.9.2015 10:41:46
Število ogledov: 7686