Mali princ iz Afrike

“MAMA AMINA:
Ko je čoln z vrha vala zgrmel v globino, sem bila prepričana, da je vsega konec. Lahko semle še stisnila k sebi svojega otroka. Kaj je bilo pote, ne vem, izgubila sem zavest. rešil me je rešilni pas, ki me je obdržal na gladini, dokler me ni rešila neka ladja.
v bolnišnici sem si želela umreti. Hitro, da končam vse trpljenje na tem svetu. Vsaka misel na Malega princa mi je povzročala bolečino. Prihod Emila, ki mi je povedal, da je moj sin živ, je bil zame novo rojstvo. To, kar je on naredil za naju, je neverjetno. Res je naredil čudež.
Seveda sem se potem zbala, kaj bo z mano in otrokom, kam gremo. Pa me je Emil potolažil. Odpeljal naju bo, na svoj dom, je zagotovil, Človek, ki toliko tvega za drugeg, ne more biti slab.” (str. 94)