Katja Petrowskaja
Morda Ester: pripovedi
Ljubljana, eBesede, 2022
Št. strani: 242
Prevod: Ana Grmek
Zbirka:
Besede
Žanr:
družinski roman (tudi rodbinski),
zgodovinski roman
Narodnost: nemška književnost
Vojna
Zgodba s podnaslovom Pripovedi se začne na glavni železniški postaji v Berlinu. Prvoosebna pripovedovalka se odpravi po sledeh svojih judovskih prednikov. Sledi išče na Poljskem, v Ukrajini, Moskvi in čisto nazadnje v Avstriji. Od pradeda, ki je iz Poljske pribežal v Kijev, si tam ustvaril novo družino, se ukvarjal s poučevanjem gluhonemih, do svojega starega očeta, ki je preživel nemško taborišče, nato pa za dolga leta poniknil v neznano. Pred bralcem v šestih poglavjih vstaja Vzhodna Evropa, od ruske revolucije med prvo svetovno vojno do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja. Vodilna nit celote je nasilje, vojna, o kateri se ni smelo govoriti, ali se je o njej zgolj šepetalo. Bila je zgolj Vojna. Sama kot deklica socializma, ki ni smela vedeti ničesar o Judih, ničesar o taboriščih, ničesar o gulagih, se šele v zrelih letih, kot izseljenka v Nemčiji, začne spraševati o prednikih. Žalostne pripovedi, polne trpke ironije, ko se skuša dokopati do virov o njih. Odnos tistih, ki se morajo dandanes po službeni dolžnosti ukvarjati s preteklostjo, se ji zdi prav tako nerazumljiv, saj podobno kot tisti, ki so vojno izkusili, tudi oni raje razmišljajo na način - koga sploh še zanima vse skupaj. Slovenski bralec bo soočen z zgodovino, ki je ne pozna ravno najbolje. Pripovedovalka se sicer osredotoča bolj na nemško okupacijo Poljske in Sovjetske zveze, daje pa slutiti tudi dogajanje v povojni Sovjetski zvezi. Sama bi rada rehabilitirala predvsem številne brezimne žrtve zloglasnih režimov, kakršna je bila med drugimi ena izmed njej nepoznanih sorodnic z imenom Morda Ester. Pri raziskovanju usod ji je v pomoč temeljito poznavanje grške mitologije. Sicer skrbno preveden roman pa ima v slovenski izdaji lepotno napako: na koncu je dodan seznam fotografij, ki so vključene v besedilo, vendar strani, na katerih so objavljene, niso strani prevoda, ampak so najverjetneje prenešene iz izvirnika.
Odlomek iz knjigeHotela sem najti rešitev, zase in za te, ki danes živijo in delajo tukaj, hotela sem se spomniti in pisati o tem, vendar je to početje brez predvidljivega konca. Sizif je hotel ukaniti smrt in Tanatos ga je kaznoval z brezkončnim delom, iz kraljestva senc ga je popeljal nazaj v življenje in ga obsodil na večno garanje, večno muko, večno spominjanje. Sizif je zvalil skalo na vrh, v potu svojega obraza, vemo, kako se je končalo.
(str. 224)
Ključne besede:
JUDJE,
RODBINE,
UČITELJI,
TABORIŠČA,
HOLOKAVST,
SIROTIŠNICE,
SVETOVNI SPLET,
STALINIZEM,
NACIZEM
Prispeval/-a:
Julijana Voroš,
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 2.6.2023 12:23:50
Zadnja sprememba: 2.6.2023 12:23:50
Število ogledov: 181