Bernardine Evaristo
Manifest : nikdar odnehati
Ljubljana, Beletrina, 2023
Št. strani: 237
Prevod: Katja Zakrajšek
Zbirka:
Knjižna zbirka Žepna Beletrina
Žanr:
esej,
življenjepis / biografija,
spomini
Narodnost: angleška književnost
"V vsakem, vsaki od nas je manifest" (str. 233)
Bernardine Evaristo (1959) je leta 2019 za roman Dekle, ženska, druga_i prejela Bookerjevo nagrado in s tem postala prva temnopolta nagrajenka v zgodovini podeljevanja te nagrade, obenem pa si je prislužila tudi status pisateljske zvezdnice. Piše prozo, poezijo, eseje in dramatiko, je literarna kritičarka, urednica, članica številnih žirij, profesorica kreativnega pisanja in aktivistka. O vsem tem (in še marsičem) lahko beremo tudi v Manifestu, ki je njeno drugo delo, prevedeno v slovenščino. Avtorica v njem v prvi osebi spregovori o svoji življenjski in ustvarjalni poti. Poglavja v knjigi so nanizana večinoma kronološko, Bernardine najprej spoznamo kot hčer Britanke in Nigerijca in eno od osmih otrok, ki se je morala že v najmlajših letih boriti za svoje mesto pod soncem. Kot mlado dekle je rada izstopala, svoj prostor je našla v mladinskem gledališču, ki jo je odločilno zaznamovalo in začrtalo tudi njeno poklicno pot. Po zaključku študija gledaliških umetnosti je s kolegicama ustanovila Gledališče črnih žensk, pozneje pa se je zavezala pisanju knjig in sicer takšnih, kakršne si je želela brati, vendar niso obstajale. Njena pisateljska pot nikakor ni bila lahka, vendar kljub porazom in zavrnitvam nikoli ni obupala. Prisiljena si je bila izmišljati vedno nove 'strategije preživetja' – ki niso bile nujno potrebne le na njeni ustvarjalni, temveč tudi na osebni poti. Poleg osebne zgodbe Bernardine Evaristo Manifest nudi globok vpogled v londonsko oz. britansko družbo, avtorica v njem odkrito govori o rasizmu in revščini, ki ju je doživljala tudi na lastni koži, spolnosti, feminizmu, aktivizmu, staranju ... A kljub resnim temam je delo prežeto s humorjem, v njem pa lahko bralke_ci naletimo na nekatere drobce, ki jih 'literarizirane' poznamo iz romana Dekle, ženska, druga_i. Avtorica v knjigi nekaj prostora nameni vsakemu od svojih del, opisi (njihovega nastanka) pa v bralki_cu vzbudijo radovednost in željo po branju. Naslov knjige se v celoti glasi Manifest: nikdar odnehati. K temu, da nikoli ne smemo odnehati, nas avtorica s svojo zgodbo napeljuje pravzaprav skozi celotno knjigo, saj je njena življenjska in ustvarjalna pot neizmeren vir navdiha, v zaključnem delu pa neposredno nagovarja avtorice, denimo z besedami: "V svojem ustvarjanju bodi divja, nepokorna in drzna, ne sledi pričakovanim potem, temveč tvegaj; z ziheraštvom se naša kultura in civilizacija ne razvijata." (str. 233)
Odlomek iz knjigeBranje knjig – v nasprotju s požiranjem mejlov, skrolanjem po družbenih omrežjih ali bežnim preletavanjem spletnih novic – je bilo in je še vedno pomirjujoče. V otroških letih je bilo branje zame nekaj zasebnega – samotna izkušnja. Ne spomnim se, da bi govorila o tem, kar sem prebrala, razen v okviru pouka angleščine v šoli. To je bila dobra pripravnica za mojo bodočo pisateljsko kariero. Morda je tisto, zaradi česar sem v literaturi vztrajala vsa ta desetletja, moje nagnjenje, pravzaprav kar lakota po tistem zaziranju navznoter, ki ga zahteva pisanje, in to sem razvijala od trenutka, ko sem kot otrok začela brati sama zase.
(str. 192)
Ključne besede:
PISANJE,
RASIZEM,
FEMINIZEM,
USPEŠNOST,
OTROŠTVO,
DRUŽINSKO ŽIVLJENJE,
AKTIVIZEM
Prispeval/-a:
Maruša Mugerli Lavrenčič,
Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 20.3.2023 15:40:26
Zadnja sprememba: 7.4.2023 13:12:51
Število ogledov: 294