Fleur Jaeggy

Proleterka

Medvode, Malinc, 2022

Št. strani: 109

Prevod: Alenka Jovanovski
Prevod: Gašper Malej
Spremna beseda: Alenka Štrukelj

Žanr: družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: švicarska književnost

Trpkost odraščanja

Hči Johannesa H. ima petdeset let, ko jo spomini na preteklost ulovijo predvsem pri razmišljanju o očetu. Spomni se njunega križarjenja z ladjo Proleterka, na katero sta se vkrcala v Benetkah. Potovanje do Grčije in nazaj je trajalo 14 dni. Namenjeno naj bi bilo temu, da se bolje spoznata. A šestnajstletnica je ta čas izkoristila po svoje, z očetom pa ni našla stika. Tudi sicer je bil oče hladen, ne kaj dosti zgovoren in njuno druženje ter poznavanje je še naprej zaznamovala odtujenost, trpkost, sprijaznjenost, togost. Njun odnos ni imel in tudi zdaj nima značilnosti topline, radovednosti, zaupanja. Jaeggyjeva med to pripoved zanese spomine na otroštvo, hladnost družinskih odnosov, otroštvo pri babici Orsoli, ki je določala, ali bo očeta smela videti ali ne, na samoto in oddaljeno mater, ki jo je zapustila. Za mamo je ostala le glasba, zvok klavirja v spominu. Kakšna je torej odrasla pripovedovalka in kaj je ostalo v njej očetovega, kaj materinega? Potovati po spominih pripovedovalke pomeni tudi preskakovanje v času. S preskoki se zgodba sestavlja v izjemno pripoved o rodbini, katere začetnik je bil Johann Jakob pred dobrimi stotimi leti. Morda junakinja romana celo najde nikoli (po)znano toplino sočloveka. In izve do sedaj popolnoma neznana dejstva o svojem obstoju. Proleterka je prvi roman avtorice, ki je doživel prevod v slovenščino.

Odlomek iz knjige

Vse sobe vedo. Kot tudi portreti. Predniki, ki ne naklonijo boljše usode svojim naslednikom. otrokom. morda se Johannesov dvojček na svojem invalidskem vozičku vozil od vrta do vrta in teptal usodo Johannesove hčere. Predmeti in predhodniki, nič več izrekana imena, neka genealogija podob je bila proti meni. Stoje poslušam novico, odločitev o mojem odhodu. Orsolin glas prihaja s stola, izza pisalne mize. To je v tvoje dobro.
Pa Johannes?
Tvoj oče naredi tisto, o čemer odločimo mi.
To je v moje dobro. Strupen stavek. Ampak dobro zveni. Vem, da tisti stavek nikoli ni napovedoval ničesar dobrega. Od takrat sem bila kot mladoletnica v slabšem položaju. Treba bi si bilo varovati hrbet, kadar poslušamo podobne diktate. Kadar smo talci dobrega. V dobro ljudstva. Režimske fraze. Stopim iz hiše s kovčkom in šolsko torbo. Predali so me drugim. V moje dobro.

(str.29)






Ključne besede: OSAMLJENOST, ODRAŠČANJE, DRUŽINSKI ODNOSI, OČETJE IN HČERE, POTOVANJA PO MORJU


Prispeval/-a: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 30.1.2023 19:21:29
Zadnja sprememba: 30.1.2023 19:32:56
Število ogledov: 223

• facebook
• twitter
• linkedin