Dobre knjige
4733 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Sin in sin E-knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Sarival Sosič

Sin in sin

Maribor, Litera, 2020

Št. strani: 182


Zbirka: Litera
Žanr: družbenokritični roman, antiutopični roman, idejni / ideološki roman (sem spadajo verski, politični itn.), avtobiografski roman

Narodnost: slovenska književnost

Vzpon in padec umetnosti

Sin in sin z romanoma Starec in Jaz in Jaz sam tvori avtobiografsko trilogijo slovenskega umetnostnega zgodovinarja Sarivala Sosiča. V zgodbi se avtor osredotoči na vpliv glasbe na družbo, ki umetniku nudi možnost upravičevanja lastnega obstoja. S tem se nekoliko odmika od avtobiografskega k idejnemu romanu. Sin in sin se kot pripovedovalca izmenjujeta, prvi sin igra violino, mlajši pa je pevec, a skupaj tvorita celoto (umetnost). V prvem, realističnem delu, spremljamo mladost obeh sinov, preden sta se začela ukvarjati z umetnostjo. Drugi pravljični, utiopični del, prikazuje majhni gorski vasici, kjer je njuna umetnost slišana, cenjena, sprejeta, idealizirana. V tretjem delu sledi njeno nasprotje, antiutopična industrijska pokrajina, kjer ljudje z okroglimi ustnimi odprtinami krulijo, skozi cev pa se jim v telo dovajata hrana in kisik. Tam za umetnost ni posluha in zato v takšnem svetu prvi in drugi sin ne moreta obstati. Zaključni del predstavlja združitev obeh sinov. Roman Sin in sin zahteva izkušenega bralca, saj so stavki pogosto dolgi, prehodi med obema pripovedovalcema pa zabrisani. Sosiču s temi prijemi uspe ustvariti izrazito ritmično besedilo. Sin in sin po slogu spominja na glasbena dela, ki predstavljajo najmanj oprijemljivo vrsto umetnosti. Zgodbo lahko razumemo tudi kot avtorjevo pot umetnika. Hkrati pa roman opozarja na moč umetnosti, ki ni vedno otipljiva, a je za posameznika odrešujoča.



Odlomek iz knjige

»Dan je odšel, noč nas je objela, toda veter ni zmanjševal svoje moči, z menjajočo se hitrostjo je pihal po gozdu, pihal po nas, po meni, ki igram gol, se je sprehajal in izza skrajnega roba gozda tam v daljavi, ko oko ne more več slediti krošnjam, od tam nekod se je pričela dvigovati luna, ogromna, rumenooranžna luna, vase je ujela sonce, sem pomislil sredi dolgega igranja na struni d, mogoče ima tudi luna zven, tako kot ga ima ta struna, sem si govoril in ji igral naprej, nato sem začel igrati na struno a, nekako se mi je barva zvoka te strune dozdevala še bližje okrogli podobi te lune, njeni svetlosti, ki je osvetlila gozd in ne vem, kako, toda ko se je luna postavila natanko v navpično lego nad gozdovi in nad našimi letečim vozovi, ko je stala nad mojim nagim telesom, mojo violino in lokom, natanko takrat so se vsi igrani toni, vsi toni v melodijah, torej toni, ki smo jih igrali gozd z vetrom in jaz prvi sin, ti toni so pričeli najprej pritajeno odsevati belo svetlobo, toda le nekaj trenutkov za tem, so toni zažareli kakor majhne ognjene pike, poskakovali so, migetali med nami, se med se boj zlivali ali oddaljevali in jaz prvi sin sem zakričal in s krikom preglasil vse zvoke, kričal sem, ta dežela in mi z njo smo postali glasba.«

(str. 95)

Cobiss povezava
Sin in sin - Biblos


Glej tudi

link Bukla
link Besedna postaja
link Vrabec Anarhist


Ključne besede: UMETNOST, GLASBA, DISTOPIJA, MAGIJA, GLASBENIKI, SMISEL ŽIVLJENJA, BRATJE


Prispeval/-a: Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 18.11.2022 8:23:44
Zadnja sprememba: 18.11.2022 8:23:44
Število ogledov: 260