Leto, ko so prišle čebele

Dedek Ottmar po smrti zapusti čebelnjak s čebelami svoji dvanajstletni vnukinji. Josy se sprašuje zakaj ravno njej, saj se nikoli ni ukvarjala s čebelami in ničesar ne ve o njih. Če že, bi imela raje psa ali mačko. Ko pa začne te male brenčeče žuželke spoznavati preko dedkove prijateljice, čebelarke Alme, ki jo vpiše v Čebelarsko društvo, ji počasi, počasi prirastejo k srcu. Kljub maminemu nasprotovanju začne skrbeti zanje. Žalostna je, ko ji pobegnejo, kasneje pa ji čebeljo družino še ukradejo. Alma ji po nekem času pove zgodbo, kako je dedek kot majhen otrok bežal pred vojno in da je njegova družina vzela s seboj na pot le nekaj oblek, loncev in čebeljo družino. Nikoli ni več videl doma, le čebele so ga vsak dan spominjale nanj. Želel je, da ostanejo v družini in vnukinja Josy skrbi zanje. Tudi njena mama je bolj razumela dedka, zakaj je svojim čebelam posvečal toliko pozornosti. Leto dni spremljamo tudi zanimivo in poučno dogajanje v čebelji družini.
Leto, ko so prišle čebele je zgodba z globokim sporočilom, ki jo je vredno prebrati.