Richard Powers
Razvejenje
Ljubljana, Beletrina, 2022
Št. strani: 735
Prevedel: Andrej E. Skubic
Zbirka:
Knjižna zbirka Beletrina
Žanr:
družbenokritični roman
Narodnost: angleška književnost
»Drevo je prehod med zemljo in nebom« str. 85
Avtor poleg spretnosti besed in tkanja fiktivne zgodbe premore tudi bogato znanje s področja naravoslovja. Tako me je na marsikateri strani obsežne knjige očaral s podobami skoraj nepredstavljive veličastnosti številnih drevesnih vrst, njihove medsebojne povezanosti, celo zmožnosti komunikacije in solidarnosti. Struktura romana Razvejenje je razvejana kot drevo. Obsega štiri poglavja, ki so naslovljena po drevesnih delih: Korenine, Deblo, Krošnja in Semena. Korenine so kolaž devetih ločenih življenskih zgodb, nekatere od njih so že prek življenja prednikov v tesnem odnosu z drevesi. Hkrati je prvo poglavje dober portret severnoameriške družbe v zadnjih stotih letih. V Deblu se poti glavnih likov začnejo prepletati med seboj, ko se ti vpletejo v skupno delovanje, v boj za ohranjanje čudeža biotske raznovrstnosti. Čas dogajanja so zdaj zadnja desetletja, ko pohlep kapitalskih dobičkov podprt z državnimi inštitucijami neusmiljeno uničuje večstoletne drevesne velikane. Njihovi zaščitniki, sicer pacifistični »drevesni aktivisti«, se v svoji nemoči zatekajo v nasilne akcije. V delu Krošnja so življenja predstavljene skupine ljudi spet bolj ali manj ločena, še vedno pa tesno povezana s spoznanjem, da več milijonov let trajajoča evolucija ni ustvarila sveta takšnega kot je samo zato, da bi bil uporaben za človeka. In da je konec koncev spoštljiv odnos do okolja naša edina možnost za preživetje. Poglavje Semena odpira upanje, da je v človeštvo vendarle zasejana pot naprej. Aktualno ekološko branje poimenovano s skovanko »podnebna fikcija«, vendar brez moraliziranja, pritegne s pestrostjo tako kot sprehod skozi gozd. Roman je leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado za leposlovje.
Odlomek iz knjige»Dejanja, pri katerih skozi leta zasači douglazije, jo polni z radostjo. Če se stranske korenine dveh douglazij pod zemljo zaletijo, se spojijo. Skozi te samocepljene vozle drevesi združita svoja ožilna sistema in postaneta eno. Njena drevesa, pod zemljo omrežena z neštetimi kilometri živih glivičnih nitk, druga drugo hranijo in zdravijo, ohranjajo svoje mlade in bolne pri življenju, kopičijo vire in metabolite v skupnostnih skladiščih ... Še leta bo trajalo, preden se izriše slika. Pojavila se bodo odkritja, neverjetne resnice, ki jih bo potrjevala rastoča svetovna mreža raziskovalcev v Kanadi, Evropi, Aziji, veselo izmenjujoča si podatke po vse hitrejših in vse boljših kanalih. Njena drevesa so daleč bolj družabna, kot si je celo Patricia lahko predstavljala. Nobenih posameznikov ni. Celo samostojnih vrst ni. Vse v gozdu je gozd. Konkurence ni mogoče ločiti od brezkončnih odtenkov sodelovanja.«
(str. 214)
Nagrajena knjiga:
Ključne besede:
EKOLOŠKA ZAVEST,
PSIHOLOŠKI PORTRET OKOLJEVARSTVENIKA,
UMETNA INTELIGENCA,
DREVESA,
POGOZDOVANJE,
SEMENSKA BANKA,
LESNA INDUSTRIJA,
DRUŽINA,,
PRIJATELJSTVO
Prispeval/-a:
Jana Maja Valentinčič,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 21.8.2022 11:00:52
Zadnja sprememba: 21.8.2022 11:00:52
Število ogledov: 1437