Dobre knjige
4433 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ali ima kapitalizem prihodnost?
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Immanuel Maurice Wallerstein, Randall Collins, Michael Mann, Georgi M Derluguian, Craig J Calhoun

Ali ima kapitalizem prihodnost?

Ljubljana, Založba/*cf, 2013

Št. strani: 231


Prevedli: Ana Kralj In Zoja Skušek


Zbirka: Rdeča zbirka
Žanr: družboslovna razprava

Narodnost: angleška književnost

Prispevki petih sodobnih makrozgodovinskih sociologov ne prinašajo natančnega scenarija za prihodnost. Na podlagi primerjalnih analiz preteklosti in sedanjosti ugotavljajo možne strukturne tokove družbenega dogajanja in na grobo ocenjujejo hitrost teh sprememb. Čeprav vseh pet avtorjev, ki so združili moči, še zdaleč nima povsem enotnih pogledov, pa se vsi strinjajo, da raznotere krizne situacije majejo ravnovesje sodobnega svetovnega sistema, kar predstavlja možnost za temeljito preobrazbo. To pomeni, da postavljajo pod vprašaj večno obnavljajoči se kapitalizem, katerega dominatna značilnost je neskončna akumulacija kapitala in delovanje političnih inštitucij nacionalnih držav kot močne podporne točke ekonomskih odnosov, ki temelje na hierarhiji in eksploataciji. Medtem, ko Wallerstein kapitalistično družbo razume kot sistem, ki se giblje v ponavljajočih ciklih, ki bodo v prihodnosti nujno pripeljali do njegovega propada, Mann meni, da družbo oblikujejo prekrivajoča omrežja moči (ekonomija, politika, vojska...,) njihov medsejni vpliv pa se oblikuje precej naključno. Ob takšnih teoretičnih razhajanjih nekateri vidijo v prihodnosti uveljavjanje novih vrst ekonomske organizacije, drugi pa kapitalizem dojemajo kot dovolj trdoživ in prilagodljiv, da bo lahko v kakšni od svojih novih inačic ohrani svojo vlogo v svetovni ekonomiji. Spet pa so vsi avtorji enotni, da vkolikor želi človeštvo izbrati boljši scenarij svoje prihodnosti, postaja neizogibna nujnost odločitev za ničelno rast DBP, za uvajanje naprednih zelenih tehnologij in za opuščanje potrošniškega življenjskeg sloga. Veliko vlogo pri izbiri poti bodo imeli izidi politčnih bojev, tu pa lahko pri ozaveščanju svoj delež prispevajo družboslovne vede. Zato je delo napisano v dostopno razumljivem jeziku, saj je cilj avtorjev, da svoje trditve odprejo za razpravo širše javnosti.



Odlomek iz knjige

»Ne smemo upočasniti edinole kapitalizma. Upočasniti moramo tudi »tekalno stezo«, po kateri tekajo nacionalne države, obsedene z rastjo. Vse nacionalne države merijo nacionalni uspeh z rastjo BDP-ja, a to uničuje okolje. To pomeni, da je treba upočasniti politične elite, ki verjamejo, da lahko obdržijo oblast le s pospeševanjem kratkoročne rasti v obdobju enega volilnega cikla. Režim nizkih izpustov bi kratkoročno zagotovo znižal rast, a upati je, da bi jo dolgoročno povečal, glede na to, da se bo na dolgi rok pokazalo, da je scenarij neposeganja v »vsakdanje poslovanje« uničujoče za planet in negove prebivalce. Toda kdo živi na dolgi rok? Politiki in njihovi volilci zagotovo ne. Še več, politiki in volilvci še vedno živijo v času suverenih nacionalnih držav, kjer je velik odpor do vsakršnega zmanjševanja te suverenosti, ki bi jo narekovali tujci. A regulacija bo morala biti mednarodna, z medvladnimi sporazumi, ki bodo resno omejevali avtonomijo vsake izmed nacionlnih držav, da dela po svoje.«

(str. 115-116)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link YouTube


Ključne besede: GLOBALNA KRIZA, HEGEMONIJA, IDEOLOGIJA, POLITIKA, DRUŽBENA SOLIDARNOST, POTROŠNIŠTVO, TEHNOLOŠKE INOVACIJE, PODNEBNE SPREMEMBE, PODNEBNE SPREMEMBE


Prispeval/-a: Jana Maja Valentinčič, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 20.5.2022 10:21:00
Zadnja sprememba: 20.5.2022 10:21:00
Število ogledov: 90