Dobre knjige
4433 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Svet, kot iz škatlice vzet Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Mateja Gaber

Svet, kot iz škatlice vzet

Pekel, Zavod Volosov hram, 2021

Št. strani: 179


Spremna beseda: Milena Mileva Blažič


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Ko izgovorim besedo ...

Dr. Mateja Gaber oz. Škrabanova Matejka, po rodu Sobočanka, je lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V pričujočih zapisih, ki so nastajali v času pandemije, je najprej strnila svoje spomine na otroštvo v Murski Soboti do konca gimnazijskih let. Nato pa pripoved vodi skozi svoja študijska leta vse do današnjih dni. Poglavja so naslovljena Ko izgovorim besedo... In res se pod sleherno "besedo" skriva nostalgičen košček njenega odraščanja v prekmurskem mestu. Avtorica svoj rojstni kraj dosledno naslavlja Sobota, tako kot je to običajno med domačini in se izogiblje pridevnika Murska, ki Prekmurcem nemalokrat vzbudi rahlo vsiljen priokus. Zdi se, kot bi se znašli med Proustovimi junaki. Podobno kot je znamenitemu francoskemu pisatelju okus magdalenice na usta polagal lastne, že dolgo pozabljene spomine, tudi Mateji Gaber sleherna izgovorjena beseda iz pozabe prikliče spomin. Spomin na osebe, ki jih ni več ali so se z leti spremenile, na dogodke, ki se ne bodo več ponovili. Kot zapiše v sklepu, ob vsakem obisku Sobote še vedno išče ljudi, kakršne ima v spominu, dokler se ne zave, da so se ti povsem spremenili, da torej išče nekaj, česar v nekdanji podobi ne bo mogla več zagledati. Zanjo pa so še vedno takšne, kot bi jih vzela iz šatulje, na kar nas spomni že zunanja oprema knjige, takoj ko jo vzamemo v roke. Osebe so poimenovane s svojimi pravimi imeni, tako kot tudi zgradbe, in s tega vidika bo morda branje najprej zanimalo vse tiste, ki Soboto in njene prebivalce dobro poznajo. Kar pa nikakor ni nujno. Sedemdeseta in osemdeseta leta, v katerih je odraščala, so popisana tako, da jih zlahka doživljajo tudi drugi bralci. Je pa celota seveda tudi poklon staršem, sestri, možu, hčerkam in vsem sorodnikom, ki so jo oblikovali na njeni dosedanji življenjski poti. Spomine sklepata dva prijateljska zapisa ter esej dr. Milene Blažič, ki besedilo strokovno analizira z jezikovnega in literarnega vidika. Svoj pogled na prebrano je na zadnji platnici dodal še dr. Matjaž Kmecl.



Odlomek iz knjige

Potem pa je prišla na dan Jenöjeva podjetnost, ki je bila že ob rojstvu zapisana v horoskopu. Iz malega soboškega podjetja Ustroj je naredil veliko podjetje Agroservis, to pa je tudi čas, ko je spoznal mlado nadebudno medicinsko sestro, ki je iz Ljubljane prišla v Prekmurje na prakso. V petdesetih letih je bila Sobota na drugem koncu sveta, od Ljubljane oddaljena 10 ur. Toliko je namreč potreboval vlak z lesenimi klopmi, da je opravil pot slabih 200 kilometrov. Danes je potovalni čas občutno krajši, a še vedno se zdi, da je Sobota nekje na obrobju in da živi neko svoje življenje, ki se ga prestolnica komaj dotakne. Po Soboti pride Lendava, še malo Madžarske, nato pa že Moskva. Ni čisto tako, a zagotovo se je tako zdelo mami, ko je prvič prispela v Prekmurje. A zgodba o mami je druga zgodba, tista, ko izgovorim besedo mama.

(str. 42)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Delo
link Pomurec.com
link Radioprvi


Ključne besede: ODRAŠČANJE, OTROŠTVO, STARŠI, DRUŽINE


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 27.4.2022 14:11:45
Zadnja sprememba: 27.4.2022 14:22:12
Število ogledov: 157