| Žanr | kriminalni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
| Založba | Hiša knjig, HKZ |
| Prevod |
Tadeja Pečkaj |
| Ključne besede | Krutost, Morilci, Policijski primeri, Prazniki, Serijski morilci, Serijski umori, Zločini |
Preveden je še drugi od sedmih delov kriminalne serije kriminalista Marca “Hecka” Heckenburga in njegove nadrejene, detektivke Gemme Piper. Z njo je bil v preteklosti v ljubezenskem razmerju, njun odnos je poseben, hudomušen. Prva knjiga iz te serije nosi naslov Zalezovalci. Tudi tokrat je Heck na sledi, kot vse kaže, skupini serijskih morilcev, ki se uspešno izmikajo razkritju. Njihove žrtve se kar vrstijo in umirajo na izredno okrutne načine. Umori se zgodijo na praznične dni, prizorišča zločinov pa so izjemno teatralno prikazana kot prizori, ki upodabljajo posamezni praznik. S tem želijo storilci na sprevržen način vzbuditi pozornost in zgražanje okolice, zato v svoja natančno premišljena in načrtovana dejanja vložijo veliko dela. Avtor v vseh podrobnostih prikaže delo kriminalistov in okoliščine preiskovanja kriminalnih dejanj, saj ima izkušnje tudi z delom na tem področju. Ozadje njegovih kriminalnih romanov je predstavljeno nadvse avtentično. Odlično predstavi tudi psihološki profil protagonistov in različne načine razmišljanja posameznikov iz raznolike skupine kriminalistov, ki je s timskim delom vse bližje rešitvi tega težavnega primera. Pisatelj je bil v preteklosti zaposlen kot policist v okrožju mesta Manchester, kasneje pa tudi kot novinar. Svojo pisateljsko kariero je pričel kot pisec scenarijev za britansko televizijo, podobno kot že njegov oče Brian Finch, vendar v drugih žanrih. Je tudi uspešen pisec mnogih kratkih zgodb. Za svoja dela je prejel vrsto literarnih nagrad in nominacij.
Objavljeno: 06.02.2022 10:16:04
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:34
Žrtve so bile na križe pribite na tradicionalen način – z žeblji ali klini. Videti ni bilo nobenih vezi – nobenih vrvi ali verig. Vseeno pa je bilo nekaj drugače – vsaj glede na upodobitev križanja v cerkvah. Dlani žrtev so bile skrite pred pogledi, ker so bile pribite ob zadnjo stran prečnika, jekleni žeblji so bili zabiti od zadaj. Podobno niso bili pribiti skozi stopala, temveč gležnje, vsak z ene strani navpične palice. Tako je storilec namesto treh za vsako žrtev uporabil štiri žeblje. Heck se je spraševal, ali gre morebiti za napako, čeprav je bil morilec doslej zelo pikolovski. Če je zavestno spremenil postopek, ki je bil po splošnem prepričanju uporabljen ob križanju Jezusa na tisti prvi veliki petek pred dva tisoč leti, potem je Hecku nekaj govorilo, da so se motili vsi drugi. “Ko si v Rimu,” je pritajeno rekel, “delaj kot Rimljani.” Quinnell ga je pogledal. “Kaj to pomeni?” Heck se je obrnil h Gemmi. “Šefica, ta človek ve, kaj počne … do črke natančno.” “Mora biti več kot en človek”, je dejala Shawna, “da uspešno izpelje kaj takega.” (str. 132-133).
