Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
Mór Jókai
Ubogi bogataši
Celje ; Ljubljana, Celjska Mohorjeva družba, 2011
Št. strani: 413
Prevod: Judita Trajber
Žanr:
družbeni roman,
povest,
zgodovinski roman
Narodnost: madžarska književnost
Križi visoke družbe
Sloviti madžarski pisatelj Mór Jókai (1825–1904) se je uveljavil predvsem v zvrsti romantičnih pripovedi. Z več kot stotimi objavljenimi romani je bil priljubljen ne le na Madžarskem, ampak tudi drugod v Evropi, še posebej med visoko družbo viktorijanske Anglije. S preprosto karakterizacijo in večjim poudarkom na razvoju zgodbe se približuje povesti, odlikuje pa se predvsem s pripovedovalsko zvitostjo, ki nam približa mestno in ruralno življenje peštanske in transilvanske družbe 19. stoletja. V zgodbo Ubogih bogatašev je ujeto življenje z intrigami bogate peštanske družine, nabrane okoli starega tirana Demétra Lapussa, ki z zadnjimi močmi greni življenja sorodnikov. Z grožnjami o razdedinjenju obvladuje tesnobno atmosfero v hiši, ubogi bogataši pa zastrupljajoče dediščine nikakor ne morejo izpustiti. Posledica njegovega izživljanja je tudi poseg v mladostno ljubezen, zaradi katere odda vnukinjo v zakon premožnemu baronu na slabem glasu. S selitvijo novih zakoncev na baronovo transilvansko posestvo se tudi zgodba prevesi iz opisovanja zatohlega ozračja družine Lapussa v pustolovščino znotraj vrvenja transilvanskega »podtalja« in akcijami hudodelske tolpe pod vodstvom skrivnostnega Fatia Negra. Kakšno povezavo ima izmuzljivi hudodelec z družino, roman ne želi izdati, lahko pa zaključi bralec sam. V vsakem primeru pa se nakopičene krivice proti koncu prepletejo in razrešijo v boju plemenitosti nasproti pohlepu, ki poteka z vsemi sredstvi – samokresi, pravdniki ali ponosom, vse skupaj pa je s pripovedovalčevimi zbadljivimi in humornimi opazkami povezano v izredno berljivo čtivo.
Odlomek iz knjigeGospod Demeter se je zabaval s tem, da je opazoval obraz kdaj enega kdaj drugega bralca; z vidika tretjega opazovalca sta bila tukaj vse večje vzemirjenje, tam vse večja pobitost, prav zabavni nasprotji.
Ko so vsi papirji končali s svojimi učinkovanji, se je s tihim, krotkim glasom oglasil: No, torej, kakšno mnenje imaš o zadevi, hčerka moja?
Gospa Lángai je zaprla svoj cviker kot nekdo, čigar mnenje je glede pravilnosti zanesljivo, in ni odlašala z odgovorom.
Baronu Hátszegiju ne bi dala za ženo niti kakšne dobronamerne služkinje, ne pa ene gospodične Henriette Lapussa.
Ključne besede:
POHLEP,
DENAR,
RODBINE,
DRUŽINSKI ODNOSI,
POROKA,
PUSTOLOVŠČINE,
ZLOČINI,
DEDIŠČINA,
LJUBEZEN,
GLEDALIŠČE
Prispeval/-a:
Špela Plestenjak,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 27.12.2021 13:47:16
Zadnja sprememba: 7.1.2022 13:25:00
Število ogledov: 404
ljudje, ki so prebrali to knjigo, so prebrali še...
2x
|
|
Samo en pogled
|
1x
|
|
Za ducat ceneje
|
1x
|
|
Larina cvetličarna
|
1x
|
|
In v gorah odzvanja
|
1x
|
|
Laurus
|