| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2026 |
| Založba | Hiša knjig, HKZ |
| Prevod |
Anja Bakan |
| Ključne besede | 20. stoletje, Blišč, Denar, Družabno življenje, Hollywood, Knjige, New York, Prevare, Pustolovščine, Umetniki, Usoda, Zakonsko življenje |
Amor Towles, avtor uspešnic Plemič v Moskvi in Lincolnova cesta, se v zbirki Miza za dva vrača v svoj prepoznavni svet elegantnega pripovedovanja, izbranega humorja in nenavadnih življenjskih preizkušenj. V središču knjige je New York poznih tridesetih let 20. stoletja, mesto blišča in senc, v katerem se prepletajo zgodbe o ambicijah, naključjih, ljubezni, prevarah in iskanju svojega mesta v svetu.
Miza za dva vsebuje šest zgod in eno malce bolj temačno in daljšo novelo o bralcem Towlesovih knjig dobro znani Evelyn Ross iz njegove (v slovenski jezik še ne prevedene) uspešnice Rules of Civility.
Zbirka zgodb je duhovita, prefinjena in filmsko berljiva. Bralca popelje v obdobje, ko je bil New York prostor velikih možnosti, pa tudi velikih tveganj. Avtor z značilno ironijo in občutkom za podrobnosti pripoveduje o ljudeh, ki skušajo življenje vzeti v svoje roke, čeprav jim pri tem pogosto ponagajajo naključje, preteklost in lastne slabosti.
Amor Towles (1964) je ameriški pisatelj, ki velja za enega priljubljenejših sodobnih ameriških avtorjev zgodovinskih romanov. V svojih delih pogosto raziskuje vprašanja družbenega položaja, osebne svobode, prijateljstva in človekovega iskanja lastne poti. Miza za dva je njegova prva zbirka kratke proze, ki jo dopolnjuje daljša novela Eve.
Objavljeno: 09.09.2026 13:35:55
Zadnja sprememba: 09.09.2026 13:36:45
Ob šestih je gospod Pennybrook z vzdihom zaprl knjigo in jo dal v ovojnico, na kateri je bil že napisan naslov premožnega zbiratelja v Connecticutu. Potlej je zasukal steklenico (da se bo šampanjec enakomerno ohladil), sestavil plastični kozarec za penino (ki se ga je spomnil nabaviti hkrati s pijačo) in oddrsal v prednji del knjigarne, da zapahne vrata. Točno takrat pa sta se na pragu prikazala dva moška v oblekah.
Torej, gospodu Pennybrooku bi se običajno zdelo čudno ali celo zlovešče, če bi se na njegovem pragu ob taki uri prikazala dva moška v suknjičih, tako da bi še prej odmahnil in jima z ustnicami nemo artikuliral ‘zaprto’. Ker pa je bil dobre volje in zato neobičajno velikodušen do slehrnika, je odklenil vrata in le toliko odprl, da ju je v nekoliko bolj osebni maniri obvestil, da je knjigarna trenutno zaprta, da pa sta dobrodošla naslednji dan po 10. uri.
(str. 73)
