Jokala sem … pa tja

Kaj povezuje žensko, ki se ne more upreti nakupovanju čevljev, osamljenega upokojenca, mater, ki v času vojne čaka na novice o sinu, in številne druge na videz nezdružljive junake? Predvsem to, da se za njihovimi vsakdanjimi opravili, navadami in pogovori skrivajo zgodbe, ki so veliko bolj zapletene, kot se zdi na prvi pogled.

Tadeja Krečič Scholten v zbirki kratkih zgodb z občutljivostjo in izostrenim posluhom za medčloveške odnose vstopa v drobne razpoke vsakdanjega življenja. Njeni junaki se srečujejo z ljubeznijo in osamljenostjo, s preteklimi zmotami, neizpolnjenimi pričakovanji, ambicijami in upanjem. Pogosto so ujeti med tem, kar so nekoč želeli, in tem, kar jim je življenje nazadnje namenilo.

Avtorica njihove zgodbe pripoveduje z veliko empatije, vendar brez olepševanja. Tudi v bolj bolečih trenutkih zna najti kanček humorja in ironije, zaradi česar njeni liki delujejo pristno, človeško in domače. Včasih nas nasmejijo, drugič presenetijo, večkrat pa se zalotimo, da v njih prepozna(va)mo košček lastnega življenja.

Jokala sem … pa tja je zbirka o ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan, pa jih pogosto ne zares vidimo. O njihovih tihih bojih, spominih, željah in majhnih zmagah. Predvsem pa o tem, kako veliko se lahko skriva za na prvi pogled običajnim življenjem.

Tadeja Krečič Scholten je urednica radijskih oddaj, kritičarka, prevajalka in novinarka 3. programa Radia Slovenija. Prvo kratko zgodbo Stara ljubezen ne zarjavi je napisala pred nekaj leti in se z njo uvrstila med finaliste mlade literature Urška 2013. Na natečajih revije Mladika iz Trsta je leta 2019 dobila prvo nagrado za zgodbo Eter je slab prevajalec, leta 2018 tretjo in leta 2020 drugo nagrado. Še tri zgodbe so bile izbrane za objavo v reviji. Njena kratkoprozna besedila najdemo tudi v reviji Literatura in med literarnimi oddajami radia Slovenija. Leta 2021 je pri Mladinski knjigi izšel njen roman Nikoli ni prepozno.