Povprečni indeks sreče

Povprečni indeks sreče portugalskega pisatelja Davida Machada je roman o človeku, ki se mu v času gospodarske krize sesuje življenje, vendar se kljub temu noče odpovedati upanju. Glavni junak Daniel je svojo prihodnost skrbno zapisal v zvezek, v Načrt, v katerem je bilo življenje videti predvidljivo in sreča skoraj samoumevna. Toda resničnost njegove načrte hitro prehiti. Ostane brez službe, ne zmore več odplačevati stanovanjskega kredita, žena Marta se z otrokoma odseli k svojim staršem, Daniel pa se postopoma znajde brez doma, denarja in občutka varnosti.

Njegova prijatelja se znajdeta vsak v svoji stiski. Almodôvar je v zaporu, Xavier pa se je zaradi dolgotrajne depresije odmaknil od sveta. Prav z Almodôvarjem Daniel vodi večino svojih pogovorov – navidezni dialog je pravzaprav njegov notranji obračun s prijateljem, s preteklostjo in z odločitvami, ki so pripeljale do sedanjega položaja. Ob Xavierju pa se Daniel sreča tudi s pojmom povprečnega indeksa sreče, statističnim merilom, ki poskuša z eno samo številko izraziti, kako zadovoljni so ljudje s svojim življenjem.

Čeprav mu življenje vztrajno dokazuje nasprotno, Daniel ostaja nepopravljivi optimist. Njegova vera, da se bodo stvari vendarle uredile, lahko sprva deluje naivno ali celo nerealistično. Vendar njegov optimizem ni preprosto slepa vera v boljši jutri, temveč način, kako se upira popolnemu obupu. Daniel se namreč tudi v najtežjih trenutkih ne osredotoča zgolj nase. Pripravljen je pomagati drugim, čeprav ga njegove odločitve pogosto pahnejo v še večje težave. Prav zaradi tega postaja njegova zgodba vse manj pripoved o osebnem preživetju in vse bolj zgodba o odgovornosti do drugih.

Pomemben preobrat prinese nepričakovana prošnja za pomoč. Daniel se skupaj z drugimi poda na pot, katere cilj je pomagati človeku v stiski, s tem pa se začne spreminjati tudi njegov pogled na lastno življenje. Potovanje ni le fizično, temveč predvsem notranje: Daniel se mora soočiti z dejstvom, da sreče ni mogoče preprosto načrtovati, izračunati ali primerjati s povprečjem neke države.

Machado tako skozi grenko, mestoma absurdno in tudi humorno zgodbo odpira vprašanja, kaj pravzaprav pomeni biti srečen, koliko je naša sreča odvisna od zunanjih okoliščin in koliko od našega odnosa do življenja. Povprečni indeks sreče je zato predvsem roman o upanju: o človeku, ki mu življenje vzame skoraj vse, vendar mu ne uspe vzeti prepričanja, da je prihodnost še vedno vredna pričakovanja.