Sol, ovce in kamenje

Čeprav je Magdalena Platzová češka avtorica, nas bodo kar tri zgodbe od štirih v tej zbirki presenetljivo preselile ob Jadransko morje, na hrvaške otoke in med njihove prebivalce.

Tja nas bo avtorica premaknila na različne načine: skozi življenjsko zgodbo starejše ženske (zgodba Veronika), spremljanja enega poletja družine, ki oddaja sobe nemški družini, stalni stranki (Sezona na otoku) ali skozi pogled mladega češkega para, ki kupi hišo na otoku (Sol, ovce in kamenje). Avtorica spretno osvetljuje posebnosti medosebnih odnosov, družinskih dinamik, družbenih vlog spolov, drobne osebne zanimivosti otočanov, običajev, drobnih vsakdanjih navad, ki se s pogledom tujca lahko zdijo še bolj bizarne. S tem največkrat ustvari humorno in zanimivo literarno pripoved, ki je tudi dovolj uravnotežena z nenavadnostmi češkega mladega para in zgodbo, ki se dogaja na Češkem (a se tudi v njej pojavijo prebivalci nekdanje Jugoslavije), v kateri razkriva ozadja zvezdniških ambicij in “filmske” industrije (Vse kulture imajo svoj vrhunec).

Platzová je natančna opazovalka, ki zelo živo in s številnimi detajli ustvarja okolje, kamor postavlja svoje literarne osebe. V zgodbah se srečujejo različne kulture, literarni ljudje s hrvaške celine in z otokov, turisti in druge stranske osebe z različnih družbenih slojev. Tudi časovno avtorica ne ostaja samo v pripovedni sočasnosti, pač pa seže tudi v preteklost in zgodbe obogati z zgodovinskimi drobci. Ob tem razbija romantične predstave o sanjskem življenju na otokih. Njeni osrednji ali stranski literarni liki so pogosto ubesedeni v obdobju izgube iluzij, grenkega spoznanja ali razočaranja, večkrat si čisto človeško zatiskajo oči pred razkorakom med življenjskimi željami in tem, kar dejansko živijo ali pa se znajdejo pred nerešenimi ali v skladu s tradicijo globoko potlačenimi vsakdanjimi osebnimi zadregami in nepriznanim nezadovoljstvom. Dragocen je zapis številnih zanimivosti iz preteklega vsakdanjega življenja, ki jih je avtorica z literarno obdelavo iztrgala pozabi.

Vse to ustvarja pestro, raznoliko, zanimivo, mestoma s (samo)ironijo in humorjem začinjeno zbirko, ki je lahko prijetna tudi širšemu krogu bralcev. Knjiga je primerna tudi za tiste, ki lastno branje radi uglasijo z letnim časom in kraji, ki so v teh obdobjih najbolj popularni. V tem smislu je to tudi poletna knjiga, ob kateri zlahka pritrdimo prevajalki in avtorici spremnega besedila na zavihkih knjige Nives Vidrih, ki zapiše: zdi se, kakor da je [Platzová] zapisala, kar je slišala, da ne gre za njeno avtorsko domišljijo in fabulacijo, temveč za resnične dogodke in konkretne ljudi.