| Žanr | družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski) |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2015 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Maja Lihtenvalner |
| Ključne besede | 20. stoletje, Družinska saga, Medicina, Medicinska etika, Zdravnice, Ženske |
Po svetovnih uspešnicah Zdravnik in Šaman nas Noah Gordon, ameriški pisatelj judovskih korenin, v sklepnem delu svoje kultne trilogije z naslovom Odločitve popelje v sodobni svet, kjer se medicinska znanost sreča z nepojasnjeno mistiko.
Spoznajte R. J. Cole — prvo žensko dedinjo legendarne zdravniške dinastije, ki je želela zaživeti po svoje. A usoda je imela drugačne načrte. Ko je odkrila, da je podedovala šesti čut za zaznavo minljivosti, je vendarle oblekla belo haljo.
Njeno življenje v prestižni bostonski bolnišnici je bilo na videz popolno. Nato je v enem samem trenutku izgubila vse — kariero in zakon, v katerega je verjela. Zavetje je poiskala na slikovitem podeželju Massachusettsa, kjer je prevzela vlogo podeželske zdravnice.
Preizkušnje med neokrnjeno naravo in preprostimi ljudmi so za vedno spremenile njen pogled na svet. Ujeta med medicinsko znanost in intuicijo je morala najti pot za celjenje srca.
Odločitve so napet, čustven in izjemno aktualen roman o ženski moči, etičnih dilemah, ki krojijo naša življenja, ter iskanju miru, ko nam svet obrne hrbet.
Roman Odločitve je prejel nagrado Silver Basque Prize v Španiji, nemško nagrado Golden Pen Aword in nagrado James Fenimore Cooper Prize v ZDA.
Celotna trilogija o zdravniški dinastiji Cole je avtorju prinesla številna odmevna priznanja.
Objavljeno: 17.06.2026 09:41:55
Zadnja sprememba: 17.06.2026 09:41:55
Lepo je bilo znova kuriti ogenj, čeprav je izsušil zrak in povzročil, da se je fin, siv pepel usedal na čisto vsako ploskev in vsak srčev kamen, da je bilo brisanje prahu pri njej doma kot kidanje Avgijevega hleva…
Zalotila se je, da stoji in strmi v zaobljeni sivi rečni kamen. Nazadnje je odložila cunjo za prah in šla v omaro, kjer je hranila svoj nahrbtnik. Sivi kamen je položila v nahrbtnik in začela hoditi po hiši ter zbirati srčeve kamne…
Bila je praktična ženska in kmalu je ugotovila, kako se bo najučinkoviteje znebila kamnov: majhne kamne je metala v plitvine ob bregu, večje primerke pa v globljo vodo, v tolmune, na katere je naletela…
Ko je končala, je šla v dnevno sobo. Hiša je bila prazna in zloščena, in če ne bi bilo njenega dihanja, bi vladala popolna tišina. Nobenega moškega, nobene mačke, nobenega duha. Zdaj je bila hiša spet samo njena; v tišini in vedno gostejšemu mraku je sedela v dnevni sobi in čakala, kaj se bo zgodilo.
(str. 378-380)
