Bellevue

Mlada Slovakinja Blanka se odpravi na poletno delo v letovišče za invalidne osebe Bellevue v Marseillu. Tu naj bi kot prostovoljka pomagala stanovalcem, izboljšala svojo francoščino in uživala ob morju. Blanko pričaka pisana mednarodna druščina prostovoljcev, tudi mladih fantov in deklet. Prve dneve Blanka sledi navodilom za vsakodnevne delovne obveznosti, komunicira s sodelavci, najbolj se naveže na Čehinjo Martino in Slovenca Draga. Kmalu pa se njeno psihično ravnovesje zamaje: stik z invalidi v njej vzbudi globok strah pred invalidnostjo, odvisnostjo od drugih ljudi in izgubo nadzora nad lastnim telesom, tuje okolje in ljudje jo vse bolj begajo, ne obvlada novih življenjskih situacij, v medosebnih odnosih niha med skrajnostmi sprejemanja in zavračanja. Njeno dojemanje resničnosti je vse bolj izkrivljeno in psihotično. Postopoma izgubi kontrolo nad biološkim delovanjem lastnega telesa, spanjem in prehranjevanjem, zateče se k samopoškodovanju. Občutki preganjavice, nadzorovanosti in lastne vpletenosti v višjo veliko skupno zaroto sveta proti njej jo pripeljejo v stanje psihične nefunkcionalnosti, popolnega zloma.

Avtorica zelo prepričljivo in živo vstopi v duševno dogajanje mladega dekleta. Blanko spoznamo kot dekle s smislom za humor, ki je v stalnem razmerju s študentom Petrom, deluje zadovoljno. Njena sicer lahkomiselna odločitev za prostovoljno delo v Franciji se zdi zgolj običajna mladostna zaletavost. Tudi v narodnostno mešani skupini sovrstnikov se Blanka po začetni zadržanosti prve dneve nekako znajde. Razkol med zunanjim dogajanjem in notranjim Blankinim doživljanjem avtorica ubesedi skozi Blankin neizgovorjeni notranji miselni tok, ki je vse bolj zmeden, kar se odraža tudi v obliki besedila z zaključevanjem odstavkov z vejico, izginjanjem velikih začetnic.

Dobrakovova lupino racionalne samokontrole in začetnega neiskrenega igranja pričakovanega vedenja svoje protagonistke razbije na več mestih: v Blankinem odnosu do lastnega telesa, v neiskreni komunikaciji z družinskimi člani in drugimi ljudmi, v razkrivanju drobcev najbolj bolečih in potlačenih dogodkov družinske zgodovine, v intimni sferi. Prav ob slednji se Blanka psihično najbolj razkrije in izpove prostovoljcu Dragu. To, da Drago prihaja iz Slovenije, bo drobna zanimivost za slovenske bralce, čeprav je veliko bolj kot zaradi geografskega izvora Drago pomemben kot razumevajoča oseba s travmatičnimi izkušnjami, ki se z Blanko najbolj zbliža. Svojevrsten poklon slovenski literaturi je avtoričino citiranje verzov Daneta Zajca.

V slovenščino je poleg romana Bellevue preveden še roman Mame in tovornjakarji, obe deli je prevedla Diana Pungeršič.

Knjiga je uvrščena na tematsko knjižno polico Bolečina duše.