Monine oči

Mona je radovedna desetletnica, ki nekega popoldneva med reševanjem matematične naloge nenadoma izgubi vid. Ko z družino hiti v bolnišnico, se njen vid vrne, a zbegani zdravniki pustijo prestrašeno družino brez odgovorov in zagotovil, da se to ne bo več zgodilo. Medtem ko starši in zdravniki tuhtajo o tem, kako Moni pomagati, se njen dedek odloči, da bo deklici dal “zdravilo, ki bo odtehtalo vse grdo, ki je oblegalo njeno mladost.”

Dadé ima s svojo vnukinjo zelo poseben odnos, razume jo bolje kdor kdorkoli drug. Je velik poznavalec in ljubitelj umetnosti ter prisega na “vse, kar je lepega na tem svetu”. Sklene, da bo Mono popeljal na potovanje po francoskih muzejih, kjer si bo lahko ogledala številna umetniška dela in z njihovo pomočjo našla “krepčilo za svojo dušo”. Njuno potovanje traja 52 tednov, na njem se Mona ne spozna samo z umetnostjo, ampak se nauči gledati, čutiti in razmišljati.

Francoski umetnostni zgodovinar André Schlesser z Moninimi očmi nagovarja predvsem bralce, ki jih zanima umetnost. Dela ne odlikuje napeta fabula, ampak meditativen pripovedovalni tok, ki se upočasni ob delih nekaterih največjih umetnikov. Skozi Monino zgodbo o iskanju razloga za nenadne napade slepote umetnost postane orodje za globlje razumevanje sveta in sebe.