| Žanr | potopisni roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
| Založba | samozal. K. Brvar |
| Ključne besede | Osebnostna rast, Šamanizem, Zdravilne rastline |
Katja Brvar, svetovna popotnica, iskalka resnice, zaščitnica narave in da, šamanka, nam je na doseg roke prinesla starodavno znanje južnoameriških Indijancev o svetih rastlinah, ki se je ohranilo ne glede na vsa prizadevanja belega človeka, da bi ga iztrebil.
Po mnogoterih izkušnjah, ki so jo izklesale v celostnega človeka, je napisala prelomno knjigo Ujetnica pragozda. Na slovenskem knjižnem trgu še nismo imeli priložnosti brati zgodbe, kot je njena. Resnične zgodbe, ki jo prebereš na en mah in še dolgo pestuješ v srcu. Kajti Katja si dovoli biti iskrena in ranljiva, srčna in strastna, zlomljena in pogumna, samosvoja in pristna, ljubeča do svoje sončne in senčne plati.
Pripoveduje nam o svojem otroštvu in mladosti, občutku odtujenosti in temeljni odločitvi, da bo raziskala svet podolgem in počez, saj je zmeraj slutila, da je življenje še veliko več, kot zgolj tisto, kar doživimo na lastnem pragu. Mnogi zgolj sanjajo o daljnih deželah, ona pa se je tja odpravila. Klicali so jo sončni zahodi in toplo morje, petje ptic in bosonogo občutenje zemlje pod nogami, poklicale pa so jo tudi psihedelične zdravilne rastline Južne Amerike, ki so jo nenazadnje postavile pred življenjski izpit. Prestala ga je in luč znanja prinesla s seboj tudi v Slovenijo.
Objavljeno: 10.02.2025 13:24:58
Zadnja sprememba: 10.02.2025 13:24:58
“Oh, Katja!” Prijela me je za ramo in nadaljevala: “Napad na tvoje življenje ima veliko več opraviti s tem, kdo bi lahko bila v prihodnosti kot s tem, kdo si bila v preteklosti. Kar si doživela, ni kazen za grehe. Kar si doživela, je test in je tvoja iniciacija.”
“Iniciacija v …?!” Celia je zaznala mojo nestrpnost in roko počasi položila nazaj v svoje naročje. S hudomušnim nasmeškom je le modro molčala, da je z molkom spodbudila samorazmislek. Edina in nadvse možna iniciacija, ki sem jo videla pred sabo, je bila iniciacija iz dekleta, ki je še nedolgo nazaj surfalo na avstralskih valovih, v dekle, ki jo čaka psihiatrična klinika Ljubljana – Polje.
“Veš,” je čez čas spregovorila, “življenje deluje obratno kot šola. V šoli dobimo lekcijo, nato izpit. A v življenju ni vedno tako. Življenje nam mnogokrat prinese izpit, nato lekcijo. Ali jo osvojimo ali ne, je stvar osebne izbire.”
Bolj kot kdajkoli se mi je šolski sistem zazdel precej bolj human od sistema življenja. Izpit, ki ga na mizo servira življenje, izpit brez predhodne priprave, se mi je zdel nepravičen.
“Tvoja izkušnja je tvoj test,” je nadaljevala z besedami, ki so še dolgo odzvanjale v meni. “Če hočeš delati s svetlobo, moraš razumeti njeno polarno nasprotje. Če resnično hočeš razumeti njeno polarno nasprotje, moraš spoznati globoko temo. In če hočeš spoznati globoko temo, ni druge, kot da te življenje z njo blagoslovi.”
(str. 194)
in nato