skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Krute zaobljube

Krute zaobljube so nadaljevanje romana Božanska tekmeca in zaključek duologije Začarana pisma. 

Vojna še ni končana, Iris pa se po vrnitvi s fronte ne more preprosto vrniti v nekdanje življenje. Roman je pogrešan, meščani Vrlega živijo v negotovosti, nad vsem pa visi slutnja, da se bo spopad med bogovi in ljudmi nadaljeval z novo silovitostjo.

Medtem se Roman prebudi brez spominov na svojo preteklost in pristane v rokah skrivnostnega Dacreja. Ko skozi vrata omare prejme nenavadno pismo, začne dopisovanje z neznancem, ki se mu zdi presenetljivo domač. Pisma počasi prebudijo pozabljene občutke in spomine ter ga povežejo s preteklostjo, za katero se zdi, da je ne more več doseči.

Rebecca Ross v drugem delu duologije Začarana pisma preplete vojno, magijo, bogove, izgubljene spomine in ljubezen, ki se noče ukloniti niti razdalji niti času. V središču zgodbe ostajata Iris in Roman, katerih vez je postavljena pred težke preizkušnje in krute odločitve. Nežna moč pisem se tako znova sooči z brutalnostjo vojne.

Roman je primeren predvsem za bralce, ki uživajo v romantični fantaziji, počasneje razvijajočih se ljubezenskih zgodbah ter pripovedih, v katerih imajo besede in spomini posebno moč. Če je Božanska tekmeca bralca osvojila z nenavadno ljubezensko zgodbo v času vojne, Krute zaobljube to zgodbo nadaljujejo z več čustvenimi preizkušnjami in vprašanjem, ali lahko ljubezen preživi tudi takrat, ko je ogroženo vse, kar poznamo.

Rebecca Ross je ameriška pisateljica fantazijskih romanov za mladino in odrasle. V književnosti je nase opozorila z romanom The Queen’s Rising (2018), širšo mednarodno prepoznavnost pa je dosegla z duologijo Začarana pisma, ki jo sestavljata romana Božanska tekmeca in Krute zaobljube. Zanju je prejela tudi nagrado Goodreads Choice Award za najboljšo fantazijo za mlade v letih 2023 in 2024.

 

Apeirogon

Apeirogon (iz. starogrške besede apeiron, ki pomeni brezkončnost in jo je kot metafizični pojem v 6. stol. pr. n. št. prvi uporabil Anaksimander kot oznako za počelo sveta, za katero je značilno, da zaradi svojega neprestanega gibanja izdvaja nasprotja, kar je osnova za nastanek posamičnih stvari), je matematični izraz za lik s števno neskončnim številom stranic, ki se kot celota približuje obliki kroga, a če povečamo katerikoli njegov delček, je ta še vedno videti kot ravna črta. Colum McCann (1965), ki velja za enega najvidnejših sodobnih irskih pisateljev, si je izraz izposodil, da bi na primeru zgodbe, ki jo v istoimenskem romanu tematizira, opozoril, kako je vse in smo vsi del ene Zgodbe (takšne, ki nas brezmejno presega in jo uprizarja prispodoba kroga oz. apeiron kot prapočelo), le-ta pa je obenem seštevek vseh posamičnih (ki so njen porojeni sestavni del in jih uprizarjajo posamične črte oz. linije). To dejstvo, ki se v romanu vzpostavlja kot intimno spoznanje, poskuša avtor uprizoriti tudi s tisoč in enim fragmentom, evfonijo mnogih glasov in podob, ki tvorijo pripovedno linijo, v kateri(h) odmevajo in se povezujejo stoletja in kontinenti, zgodovina in narava, umetnost in politika, posamezniki in nacije ter bolečina in upanje. Prispodoba števne neskončnosti je obenem prispodoba brezmejnega števila možnih situacij, mnenj in pogledov na zapleten položaj Izraela in Palestine.

V romanu, ki ga zaradi značilne gradnje in vsebinske pestrosti označujejo kot hibridnega, avtor povezuje dejstva in fikcijo, zgodovino in sedanjost, besedo in fotografijo, medtem ko romaneskno osrčje tvorita resnični življenjski zgodbi Palestinca Bassama Aramina in Izraelca Ramija Elhanana, dveh očetov, ki sta zaradi političnega in vojaškega konflikta med ozemljema izgubila vsak svojo hčerko. Namesto sovraštva in maščevalnosti izbereta pogumnejšo pot – pot prijateljstva in miru ter postaneta neomajna glasnika dialoga.

Liričnost in globoka humanost, tako zelo značilni za McCannovo pisanje, se v vseh možnih razsežnostih vejeta tudi v tem romanu, polnem nežnih, vzvišenih sklicev in vzpodbudnih, optimističnih misli, z željo vzbuditi radikalno empatijo, ki je, v to McCann verjame, v realnosti dejansko možna, a le na način dialoga, deljenja osebnih zgodb in njihovega spoštljivega poslušanja in slišanja.

Mojstrsko literarno delo, ki prepričljivo presega postavljene, privzete in priučene meje sveta ter poziva k obuditvi resnične, obče človeškosti. Nadveličastno napisano.

Izbor

Letos mineva 100 let od rojstva ene najpomembnejših avstrijskih oziroma nemško pišočih avtoric, Ingeborg Bachmann. Pisala je poezijo, prozo in radijske igre. V slovenščini lahko beremo izbor njenih pesmi v knjigi Razloži, ljubi, romana Malina in Knjiga o Franci ter tri izbore krajših proznih besedil. Tik pred izidom je tudi knjiga njenih zbranih pesmi in izbranih pesmi iz zapuščine Ne poznam boljšega sveta v prevodu Aleša Štegra.

V knjigi Izbor so združeni trije krajši prozni teksti: Mladost v nekem avstrijskem mestu, Simultano in Rekviem za Fanny Goldmann. V prvem se avtorica vrača v čas svojega otroštva in mladosti v Celovcu ter prikazuje, kako vojna, nacizem, nasilje, strah in negotovost zaznamujejo mlade. V ospredju niso dogodki, temveč občutja, spomini in razmišljanja. V zgodbi Simultano spremljamo tolmačko Nadjo, ki z znancem odpotuje v Kalabrijo, a ugotovi, da niti skupni materni jezik ne zagotavlja prave bližine. Besedilo je deloma fragmentarno, v njem se prepletajo različni jeziki, avtorica pa se sprašuje o možnosti popolnega medsebojnega razumevanja. V nedokončanem romanu Rekviem za Fanny Goldmann, ki je del cikla z naslovom Todesarten (slov. Načini smrti), v katerega sodita tudi romana Malina in Knjiga o Franci, se dunajska igralka Fanny zaplete v razmerje s pisateljem Antonom Marekom. Ta jo čustveno izkoristi in njuno intimo brezobzirno uporabi kot snov za svoj roman, s katerim zaslovi, njo pa družbeno in psihično uniči. Avtorica v besedilu razgalja prikrito patriarhalno nasilje, čustveno manipulacijo in uničujoče posledice za žensko avtonomijo.

Pisanje Ingeborg Bachmann ne ostaja le na ravni psihološke analize posameznika, temveč deluje kot opozorilo pred prikritim nasiljem in izgubo osebne svobode. Brezkompromisno razgaljanje čustvenih manipulacij ter mehanizmov moči v odnosih daje njenemu glasu izjemno sodobnost. Izbor dopolnjujejo uvodni zapis prevajalke Lučke Jenčič, intervju z avtorico ter izčrpni biografski podatki, zato ponuja knjiga odličen vpogled v njen raznolik, vsebinsko povezan in še danes zelo aktualen opus.

Revolveraš

V postapokaliptičnem svetu, kjer civilizacija razpada, nekaj koščkov davno izgubljenega časa pa lahko sestavimo iz popkulturnih odmevov nekoč popularnih pesmi, starinskih predmetov in utrinkov iz znanih vesternov, je pred nami mož z revolverjem. Ime mu je Roland Deschain in zasleduje skrivnostnega Moža v črnem. Iz preteklosti imata neporavnane račune, če ga bo ujel, pa bo uspel priti do Temnega stolpa, s katerim je povsem obseden.

Nora pustolovščina prehaja med različnimi žanri, vse od westerna z njegovimi značilnimi “sočno” opisanimi strelskimi prizori in šovinističnim pogledom na medosebne in intimne odnose med ženskimi in moškimi liki, do fantazije, izražene v podobi dečka, ki se iz prejšnjega življenja prebudi v Rolandov svet. Pustolovski roman se prelevi v grozljivko, ki se kaže skozi simbole, kot so na primer strašne mutirane pošasti v podobi zombijev, srhljivi pajki v podzemni shrambi, totem iz dela čeljustnice nekega mrliča, z vero obsedena ženska, ki prav izziva svoj krvavi konec … Simbolna je tudi prikazen v obliki čarovnice, ki preži na moške v oazi sredi puščave. Celoto uokvirjajo elementi znanstvene fantastike.

Vprašanja, ki se nam zastavijo po koncu prvega dela, so: kaj vse je Revolveraš pripravljen storiti za nadaljevanje svoje poti, koga je pripravljen žrtvovati, da bi dosegel svoj cilj, ter kakšno ceno bo plačal za svojo obsesijo?

Knjiga je prvi del monumentalne serije Temni stolp, najobsežnejše v opusu Stephena Kinga, saj obsega kar osem delov.

Knjigarna prepovedanih knjig

Knjigarna prepovedanih knjig je čudovita zgodba, v kateri se znajdemo v vrtincu ljubezni, kulinarike in političnih spletk v času, sumljivo podobnem našemu, kjer določene knjige postanejo prepovedane. Knjigarnar Mitch, ki svoje celo življenje posveti knjigam, se odloči, da se bo za njih boril do konca, zaradi česar pristane v zaporu. Ko se po petih letih vrne na svobodo, ima v glavi samo eno – maščevanje. A kaj, ko ima usoda za njega druge načrte,… Ali je v svetu, kjer so ljudje nagrajeni za izdajo, mogoče še komu zaupati? Ali se je v takšnem svetu možno celo…zaljubiti?

Marc Levy (1961) je avtor 26 romanov in eden najbolj branih sodobnih francoskih avtorjev. Njegova dela so bila prevedena že v 50 jezikih, nekatera med njimi pa so doživela tudi filmsko uprizoritev. V slovenščino so prevedeni 4 njegovi romani: In če bi bilo res, Prihodnjič, Ona in on ter Zaljubljeni duh. Njegova dela so kombinacija romantičnih komedij ter družbenih romanov s presunljivo politično noto.

Mož, ki je padel na Zemljo

V ameriški državi Kentucky v osemdesetih letih 20. stoletja pristane Nezemljan, zamaskiran v običajnega človeka, precej posebnega, eteričnega in skrivnostnega videza, z izmišljenim imenom Thomas Jerome Newton. “Newton” je prišel na Zemljo z jasno izdelanim načrtom strokovnjakov njegovega planeta Anteja: na Zemlji naj bi izdelal vesoljsko plovilo, s katerim bi se na Zemljo preselilo nekaj sto prebivalcev Anteje, ki so preživeli spopade z atomskim orožjem med različnimi civilizacijami planeta Anteja. Tehnološko zelo visoko razviti Antejci naj bi sčasoma zavzeli pomembne položaje v odločujočih slojih družbe in tako krojili usodo Zemlje. Newton s prodajo različnih tehnoloških patentov in izumov kmalu postane milijonar in ugleden poslovnež, kar mu omogoča, da začne s prvim korakom do rešitve zadnje civilizacije planeta Anteja: gradnjo vesoljskega plovila.

Delo, ki je v originalu izšlo leta 1963 (in ubeseduje obdobje med približno 1985 in 1990), zelo dobro odseva takratno stanje sveta: čas hladne vojne, stalna nevarnost spopada z atomsko bombo,  razvejane vohunske in varnostne službe, ameriški svet uspešnežev, ki “se naredijo sami” in z močjo denarja pridobivajo tudi vse večjo moč odločanja. Ob takšnem ozadju romana, ki odpira prostor tudi za družbeno kritiko, pa nas bo tudi tokrat – enako kot v romanu Damin gambit – Tevis navdušil s posebnim protagonistom, ki je v svoji drugačnosti izjemen in briljanten, a obenem tudi nevarno krhek in lomljiv, vedno na robu samouničenja in odvisnosti. Tevis svojemu protagonistu ob bok postavi dve osrednji stranski osebi: kemijskega inženirja Nathana Brycea in žensko iz nižjega sloja Betty Jo, oba posebneža in osamljena vdovca, ki lastno trpljenje lajšata z alkoholom.

V besedilu se pojavlja tudi umetnost: klasična glasba in navedki posameznih pesmi, sklicevanje na pravljico o Špicparkeljcu,  posebno mesto in simbolno vrednost v knjigi pa ima likovna umetnost. Na več mestih se namreč pripoved zadrži ob sliki Ikarjev padec (tudi Krajina s padcem Ikarja ) iz 16. stoletja (podobo avtor okrepi tudi s citiranjem Audnovih verzov o sliki – str. 13), ki odlično povzema tudi Newtonovo situacijo in s tem še okrepi nadčasnost Tevisovega romana.

Po knjigi je bil leta 1976 posnet tudi film z Davidom Bowiejem v glavni vlogi, ki je kmalu postal “kultna klasika” (Marcel Štefančič jr.).

Več informacij o knjigi, filmu, avtorju in njegovih delih nudi tudi spremna beseda k romanu, ki jo je napisal Primož Čučnik.

Knjiga, ki zlahka očara številne bralce, tudi tiste, ki jim znanstvena fantastika ni vedno prva bralna izbira.

Oniksna nevihta

Oniksna nevihta je tretji del izjemno priljubljene fantazijske serije Empirjan ameriške pisateljice Rebecce Yarros, ki je s knjigama Četrto krilo in Železni plamen osvojila milijone bralcev po svetu. Zgodba nadaljuje pot Violet Sorrengail, mlade jahačice zmajev, ki je po razkritjih in preizkušnjah prejšnjih iz prejšnjih delov postavljena pred še zahtevnejše naloge. Svet, ki ga je poznala, se nepovratno spreminja, nevarnost pa prihaja z vseh strani.

Violet se mora soočiti z vedno večjimi grožnjami, političnimi spletkami in skrivnostmi, ki segajo globlje, kot si je predstavljala. Vojna se zaostruje, meja med zavezniki in sovražniki postaja vse bolj zabrisana, zaupanje pa je razkošje, ki si ga lahko privošči le redko kdo.

V središču zgodbe ostaja Violet – nepopustljiva, iznajdljiva in ranljiva junakinja, ki mora kljub dvomom najti način, kako obvladati svojo moč in sprejeti odgovornost, ki jo prinaša njen položaj. Njena vez z zmaji je še pomembnejša, prav tako pa odnosi, ki jih je spletla v svetu, kjer lahko ena napačna odločitev pomeni izgubo vsega. Med nevarnimi pustolovščinami in spopadi se prepletajo ljubezen, zvestoba, izdaja in vprašanja o tem, komu je mogoče verjeti.

Tudi v Oniksni nevihti je združena epska fantazija z romantiko in napeto akcijo. Svet zmajev postaja obsežnejši in kompleksnejši, razkrivajo se nove plati njegove zgodovine in magije, zgodba pa bralca z vrsto preobratov nenehno sili k ugibanju, kaj se bo zgodilo naprej. Roman je namenjen tako ljubiteljem fantazijskih svetov in zmajev kot tudi bralcem, ki jih pritegnejo intenzivni odnosi med junaki in zgodbe o odraščanju, pogumu ter boju za preživetje.

Oniksna nevihta je pripoved o svetu, v katerem se starim pravilom izteka čas. Violet bo morala ugotoviti, kaj je pripravljena tvegati za ljudi, ki jih ima rada, in ali lahko spremeni usodo, ki se ji zdi že vnaprej določena. Ko se približuje nova nevihta, postaja jasno, da prava nevarnost ni vedno tista, ki jo je mogoče videti.

Za vse bralce, ki so se pustili posrkati v svet Četrtega krila in Železnega plamena, je tretji del serije novo poglavje zgodbe o zmajih, moči, ljubezni in vojni. Z večjimi vložki, nevarnejšimi nasprotniki in skrivnostmi, ki lahko spremenijo vse.

Rebecca Yarros je ameriška pisateljica in avtorica več kot dvajsetih romanov ter ena najbolj uspešnih sodobnih avtoric romantične literature in fantazije. Širši svetovni preboj ji je prinesla serija Empirjan (Empyrean). Njene knjige so postale uspešnice lestvic New York Times, USA Today in Wall Street Journal, za svoje delo pa je prejela tudi britansko knjižno nagrado za knjigo leta in nagrado Alex.

Debeluška : novela

Henri René Albert Guy de Maupassant je mojster kratkih novel, izreden stilist ter eden pomembnejših predstavnikov francoskega realizma in naturalizma. Rodil se je leta 1850 v Tourville sur Arques in v svojem življenju ustvaril številna pomembna dela (šest romanov Njeno življenje, Lepi striček, Zapeljivec, … ter več kot tristo novel: Debeluška, Coco, Nakit, …). Nanj sta tako osebno kot literarno pomembno vplivala Gustave Flaubert in Émile Zola. Zanimivo je dejstvo, da je svoj celoten opus ustvaril zgolj med leti 1880 in 1890. Kasneje je zaradi sifilisa postopoma zapadel v norost in umrl malo pred svojim 43. rojstnim dnevom, leta 1893. Njegova dela so aktualna še danes, številna doživljajo tudi filmske adaptacije.  

Debeluška je izšla leta 1880 in velja za mojstrovino realističnega in naturalističnega pisanja. Je Maupassantova prva novela in prav z njo je avtor zaslovel. Zgodba se odvija v času francosko-pruske vojne, ko skupina meščanov v kočiji beži iz okupiranega francoskega mesta Rouen. Potniki prihajajo iz različnih družbenih skupin (ugledni in bogati meščani, redovnici, politiki ter prostitutka Rousset, ki jo zaradi obilnejše postave kličejo Debeluška), ki jih avtor opiše s poglobljenim poznavanjem človeške duševnosti. Nadaljnjo pot druščini z nenavadno zahtevo prepreči pruski časnik, kar sproži osrednji situacijski problem, ki se brutalno razreši prav na račun Debeluške.

Novela na jasen, kirurško hladen način razkriva obširno paleto človeških narav ter prefinjeno razgalja zlagano, pokvarjeno meščansko moralo. 

Desetnica

Delo Andreja Rozmana Roze Desetnica je sicer opredeljeno kot mladinski roman, vendar gre dejansko za satiričen prikaz sodobnega sveta oziroma aktualno družbeno kritiko. Uspešen poslovnež, gospod Alfi Omegar, si po devetih hčerah neznansko želi sina, ki bi podedoval njegovo podjetje. Čeprav ima vse hčere zelo rad, pa ob rojstvu desete, Brine, doživi živčni zlom. Ko vedeževalka Miranda gospodu Alfiju prerokuje, da ga bo bližnja oseba spravila na beraško palico, pride na plano njegovo vraževerje in znani ljudski motiv o desetnici, ki mora od doma.
»Desetnica« Brina je pravo očetovo nasprotje. Deklica z močnim socialnim čutom, občutljiva za krivice in škodo, ki jo povzroča človek, komaj sedemletna odide od doma, stran od bogatega očeta, ki se je poskuša na neočiten način znebiti, in razvajenih, hudobnih sester. Potuje po svetu, kjer spoznava temne strani družbe, srečuje pa tudi dobre ljudi, ki ji pomagajo.
Roza se na svojstven način z duhovitimi, pikrimi, bolečimi in skorajda neverjetnimi opisi današnjega sveta dotakne številnih aktualnih tem doma in v tujini, od davčnih goljufij premožnih podjetnikov, neobčutljivega kapitalizma, razkošnega življenja na račun nepoštenja, sovraštva do tujcev, ekoloških problemov do spolne zlorabe otrok.
Rešitev so mladi, kot je Brina, ki teh krivic in nepravilnosti ne sprejemajo in se jim upirajo, čeprav pri svojem aktivizmu naletijo tudi na številne prepreke.

Avtor motiv iz ljudske pesmi Desetnica, ki je v pričujočem delu zapisana na začetku, kjer nas spomni na njeno vsebino, uporabi v sodobni pripovedi, kjer lahko med branjem iščemo vzporednice. Ena od njih je tudi ta, da je morala desetnica v ljudskem izročilu zapustiti dom zaradi vraževerja (prinašanja nesreče), Brina pa predstavlja družbeno izobčenje tistih, ki moralne vrednote postavljajo pred materialistične.

Pogled

Moški izrazito nizke rasti in njegova ljubljena, ki ni najbolj zdrave postave, nasprotno, gre za izjemno debelo žensko, živita v zavetju svojega doma mirno, odmaknjeno življenje. Toda takoj ko stopita na ulico, se nanju usuje množica obsojajočih pogledov. Ona se tolaži z obsesivnim prenajedanjem, on z obsesivnim iskanjem gesel. Nekega dne se domislita, da bi zamenjala vlogi.

Toda zgodba se tu šele zares začne. Oditi je treba v preteklost in v svet, kajti človek je vselej in povsod hkrati tisti, ki gleda, in tisti, ki je gledan. Radovednosti pa se ni mogoče izogniti.

Ta zagotovo ena najbolj nenavadnih knjig Elif Shafak, prvič objavljena že leta 1999, je morda danes aktualna bolj kot kdaj prej. Nastala je v času, ko še ni bilo razgaljanja preko resničnostnih šovov in družbenih omrežij, vendar govori o nečem, kar je bilo z nami od nekdaj: o gledanju opazovalcev in videnem opazovanem.

Shafak se med pojmi lepote, grdote, čustvene lakote, travme in pogledih z najrazličnejšimi nameni ter podobah, ki jih ustvarjamo o sebi in drugih, sprehaja prav groteskno. Njena proza je vzhodnjaško mistična in pripovedno igriva, hkrati pa se nam ves čas poskuša izmuzniti z vijuganjem skozi prostor in čas ter se spušča v skrivnosti človeškega bitja, ki je bilo od nekdaj izpostavljeno tujemu pogledu.

Pogled je nenavadna, duhovita in mestoma skoraj nadrealistična študija o tem, kako zelo nas določajo pogledi drugih. O tem, kako gledamo, kako smo gledani in kako hitro lahko pogled postane sodba. Pred človeško radovednostjo, ne glede na čas in prostor, pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti.

Elif Shafak je večkrat nagrajena sodobna turško-britanska pisateljica, njene zgodbe odpirajo vprašanja identitete, pripadnosti, žensk, migracij, spomina in različnih oblik drugačnosti. Objavila je 21 knjig, ki so prevedene v 58 jezikov, za svoje delo je prejela številne nagrade. Piše večplastno in brez strahu prestopa meje med kulturami, žanri in perspektivami, zaradi česar njeni romani vedno znova razkrivajo, kako zapleteno je biti človek.