skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Eno samo cvetenje v temi

Eno samo cvetenje je pesniška zbirka kitajske pesnice Dai Weina, v kateri pesniški svet deluje kot interpretacija sanj, iskanje povezav, dialoga in prepletanja resnice in sanj. Z naslonom na tradicionalno kitajsko filozofijo pesnica raziskuje oba svetova, razgalja svoj odnos do poezije, ko samo sebe postavi v različne vloge znotraj tega odnosa, in svoj odnos v razmerju do ljubljene osebe, ki ji ne pripiše izrecnega spola.

Pesničin izraz je neposreden, jezik je na visoki ravni in kaže njeno dobro poznavanje kitajskega jezika in literarne tradicije. To bralcu ponudi tako potop v kitajsko zgodovino kot tudi v sodobni svet, prepreden z globalizacijo, tehnološkim napredkom in digitalizacijo.

Zbirka bralca nagovarja z močjo iskrene, neolepšane izpovedi in z občutkom, da se za preprostimi podobami ves čas odpira še globlja, bolj nemirna plast pesničinega sveta.

Dai Weina (1985) je diplomirala na Univerzi v Oxfordu. Posveča se pisanju in raziskovanju, ki združuje intelektualno in duhovno. Objavila je pesniške zbirke Telovadba za dušo (2016), Ljubi vse stvari (2024), Moje padalo je pokvarjeno (2016), Obrazni ščit (2014), drami Vdor in Betonska vrtnica, teoretično delo Nedokončana tragedija (2018) ter zbirko esejev Učenje slabega (2025). Prevedla je tudi delo Žametni zapor (2015). Je glavna urednica prevajalske pesniške revije Leta svetlobe. Nagrade: letna nagrada za pesnika na Pacifiškem mednarodnem pesniškem festivalu 2017 ter mladinska pesniška nagrada Xu Zhimo Silver Willow na Univerzi Cambridge 2020. Njena dela so prevedena v angleščino, španščino, ruščino, nemščino in druge jezike. Eno samo cvetenje v temi je prvi prevod kakega pesničinega dela v slovenski jezik.

Serenada

Ameriški pisec James M. Cain (1892-1977) velja za utemeljitelja t.i. “hard-boiled” kriminalke, ki pogosto temelji na odkritem cinizmu, rušenju družbenih tabujev in surovem nasilju, slovenskim bralcem pa je najbolj poznan po klasičnih romanih Poštar vedno zvoni dvakrat in Dvojno zavarovanje. Tekom dolgoletne pisateljske kariere je Cain zgodbe svojih romanov postavljal v različna okolja, kar štiri od njih v svet opere, kamor spada romantična kriminalka Serenada, ki je izšla leta 1937. Cain je navdih za roman dobil med potovanjem po Mehiki in Gvatemali, zgodba pa se vrti okoli nekdaj uspešnega opernega pevca Johna, ki je izgubil svoj glas in s tem zakockal obetavno kariero. Med tavanjem po Mehiki spozna mlado prostitutko Juano, s katero se zaplete v strastno razmerje, to pa mu pomaga, da znova odkrije svoj “glas” in ne mine dolgo, ko John znova postane slavna hollywoodska zvezda. Toda stvari se začnejo zapletati, ko v njegovo življenje vstopi nekdanji mentor in ga potisne v mrežo izdaj, ljubosumja, nasilja in neizogibne tragedije, ki čaka vsakega junaka Cainovih romanov. Serenada je spisana v avtorjevem značilnem ciničnem slogu, ki z močnim psihološkim nabojem odkriva za 30. leta zelo občutljive tematike, še posebej izrazito je njegovo odkrito raziskovanje spolne identitete, homoseksualnosti in dekadentnega stila glasbene / umetniške industrije.

Nekje notri je uho

Nekje notri je uho je druga pesniška zbirka pesnice in ilustratorke Tine Volarič, v kateri se meja med človekom in preostalim živim svetom počasi zabrisuje. Pesmi prisluhnejo živalim, rastlinam, predmetom, krajini in tišini ter iščejo načine, kako bi lahko svet zaznali tudi onkraj človeške perspektive.

Volarič svojo poezijo gradi iz drobnih, pogosto skoraj neopaznih trenutkov in podob. Krompirjevo očesce, drevo, žival ali sled v pokrajini postanejo izhodišča za razmislek o bivanju, minevanju, bližini, samoti in povezanosti. Človeški glas se pri tem prepleta z glasovi nečloveškega sveta; pesnica mu posoja svoj jezik, obenem pa dopušča, da se njen jezik spreminja pod njegovim vplivom. Zbirka tako prevprašuje razmerja med človekom in živaljo, okoljem in sočlovekom ter med besedo, tišino in podobo.

Posebno mesto imajo tudi ilustracije, ki jih je ustvarila avtorica sama. Temnejše, simbolne podobe narave niso zgolj spremljava pesmim, temveč z njimi vzpostavljajo enakovreden dialog. Drevesa, veje, krajine in druga bitja se prepletajo v občutek povezanosti, v katerem narava ni kulisa človekovega sveta, temveč njegov sestavni del.

Naslov Nekje notri je uho namiguje na posebno obliko poslušanja – na notranjo pozornost, ki človeka odpira drugim oblikam bivanja. Zbirka zato od bralca zahteva predvsem upočasnitev: da prisluhne temu, kar je običajno preslišano, in pogleda tja, kjer se navidezno majhno razkrije kot pomembno. Poezija Tine Volarič je hkrati čutna, igriva in zamišljena ter vabi k drugačnemu odnosu do vsega, kar nas obdaja.

Nekje notri je uho je knjiga o poslušanju sveta – in o možnosti, da se ob dovolj pozornem poslušanju tudi sami nekoliko drugače zagledamo v njem.

Tina Volarič (1980) je pesnica, ilustratorka in magistrica kulturne antropologije. Na literarnem prizorišču se je vidneje uveljavila leta 2013, ko je na Festivalu mlade literature Urška prejela nagrado uršljanka za najbolj perspektivno mlado književnico. Leto pozneje je izšel njen pesniški prvenec Krožnice večglasnih tišin, ki ga je, tako kot svojo drugo pesniško zbirko Nekje notri je uho, opremila z lastnimi ilustracijami. Kot ilustratorka ustvarja za otroške revije, knjige, glasbene albume in knjižne naslovnice ter snuje avtorske slikanice za otroke in odrasle. Za brezbesedno slikanico Črta (2021) je prejela znak kakovosti zlata hruška, delo pa je bilo vključeno tudi v mednarodno zbirko brezbesednih slikanic IBBY na Lampedusi. Za knjigo Nekje notri je uho je leta 2026 prejela Veronikino nagrado.

Analiza umora

Analiza umora je izjemno napet pravniški triler, prvenec angleške avtorice Jo Murray, ki je, preden se je posvetila pisanju, delala kot odvetnica za kazensko pravo.

Umorjen je spoštovan sodnik, obtoženec Jack pa noče spregovoriti. Kot njegovo zagovornico v ugledni londonski odvetniški pisarni postavijo mlado, neizkušeno Leilo, ki še sama pri sebi komaj verjame, da je v resnici zadolžena za ta primer, njen prvi primer umora. Vendar obtoženec vztraja, da hoče samo njo in nikogar drugega. Ker se brani z molkom, mora Leila dobro premisliti, kaj bo sploh povedala porotnikom. Nasproti pa ji kot tožilec, ironično, stoji njen bivši mentor in njen – mož.

Pravniški triler je izjemno napet, poglavja so kratka, a se vsako konča tako, da branje težko odložiš. Zgodba je zasnovana mojstrsko, polna je psiholoških igric, skrivnosti, laži, zalezovanja in nepričakovanih obratov. Knjiga obravnava tudi nekatere težje teme, kot so spolne zlorabe, nezvestoba in spolna diskriminacija na delovnem mestu.

Napetost med liki je otipljiva, sploh med skrivnostno pričo X in Leilo, ob branju pa imaš venomer občutek negotovosti, kdo se pretvarja in komu lahko zares verjameš. Ritem zgodbi narekujejo preobrati, ki se vrstijo drug za drugim, prinašajo pa kaos in dramo, ki se jima je težko upreti. Avtorica zna ohraniti napetost, k temu pa pripomoreta tudi izbrušen slog in brezhiben prevod v slovenski jezik.

Knjiga pred začetkom razloži nekatere sodne izraze, poglavja pa so napisana z vidika posameznih likov, da dajo občutek, kot da sediš v sodni dvorani in sodni proces spremljaš v živo. Všeč bo vsem ljubiteljem žanra, nekdanja škotska premierka Nicola Sturgeon pa ji je napovedala velikanski uspeh. Knjižne pravice so prodali že v 14 držav, TV-pravice pa so bile odkupljene že pred izidom knjige.

 

 

Antifa cona

Neimenovano obmejno mesto. Lokalno prebivalstvo je še vedno obremenjeno s temačno polpreteklo zgodovino, zaznamovano z ideološkimi obračunavanji med zmagovalci in poraženci, heroji in izdajalci ter lažjo in resnico. Starejše generacije še vedno odkrivajo trupla iz bližnjih fojb in premleva zgodovinska dejstva na način, ki jim najbolj ustreza, mladi pa so prepuščeni zabavam v t.i. antifa coni, kjer je boj zoper frašizem zgolj modna muha, uporniški najstniki pa z drogami, alkoholom in zabavami bežijo pred negotovo prihodnostjo. Ina se nekega petkovega večera odloči izgubiti nedolžnost s simpatičnim Perom, vendar pri tem odkrije nekaj grozljivega; truplo neznanega mladeniča, ki leži na dnu kraške jame. Je šlo za nesrečo ali umor? Policijski inšpektor Suban je prepričan, da je fant bil umorjen, glavni osumljenci pa so pripadniki antifa cone, ki na zaslišanjih ohranjajo popolnoma ravnodušno in neprizadeto držo. Za piko na i pa je tu še t.i. komisija za resnico, ki si prizadeva, da bi z izkopavanji trupel v fojbah uspeli doseči famozno spravo, kar pa se zdi povsem utopična ideja.

Antifa cona pisateljice Erice Johnson Debeljak se odvija kot napeta skrivnostna kriminalka o iskanju morilca, vendar pa se pod navidez klišejskim zapletom skriva poglobljena kritika sodobne družbe, ki se utaplja v ideoloških konfliktih, potlačenih zamerah in večnem medgeneracijskem razkolu. Johnson Debeljakova preseže okvirje klasične detektivke, saj ji umor služi kot temelj, na katerem zgradi enako pretresljivo kot tudi duhovito refleksijo odtujenosti, identitete, pomanjkanje perspektive, mladostniške zagnanosti in slovenske večne obremenjenosti s tem, kaj je bilo, ne da bi se kdo uspel vprašati, kaj nas še čaka.

Hudič Trbovlje trese : grozljive zgodbe iz osrčja Zasavja

Zbirka Hudič Trbovlje trese bralca preko petnajstih srhljivih kratkih zgodb popelje v onesnažene, nekoč industrijske, Trbovlje, kjer nič ni tako, kot se zdi ali pa tako, kot bi moralo biti. Ljudje izginjajo, celo mesto smrdi, pokopališča dihajo, odvisniki umirajo, spomin na rudarske čase pa živi naprej …

Kdo je torej hudič za vsem? Gre za nadnaravno bitje nečloveških dimenzij, ki obseda dobronamerne prebivalce? Ali pa lahko iz globin človeške duše temo privabi nekaj drugega, popolnoma človeškega, nekaj, kar sumljivo spominja na slab socialni sistem v sistemu kapitalizma …  Je v mestu, zaznamovanem z revščino, brezposelnostjo in odvisnostmi ljubezen še mogoča? So odnosi še lahko zdravi, nameni pa čisti? Je vsakdanje življenje še vredno živeti? Ali bo vse skupaj vzel hudič?

Vid Šteh (1984) je po poklicu knjižničar, zaposlen v Knjižnici Toneta Seliškarja. Je avtor pesniških zbirk Nepopolni konec sveta in Prelomnica in vesten vnašatelj novosi na portal Dobre knjige. Hudič Trbovlje trese je njegov prozni prvenec.

Srčna frekvenca

Radijska voditeljica Neja se po desetletju življenja v mestu zaradi smrti očima vrne v domači kraj. Vrnitev, ki naj bi bila začasna, jo postavi pred vse tisto, od česar je nekoč odšla: odtujeno mamo, brata, nedorečene družinske odnose in okruške preteklosti, ki jih ni mogoče preprosto pustiti za seboj. Ker se hkrati vse bolj krha njeno razmerje s starejšim sodelavcem, se vprašanje, kam naprej, iz dneva v dan zastavlja pogosteje in glasneje.

Ko se v njenem življenju ponovno pojavi Urh, nekdanja ljubezen, svoje naredijo še spomini in Neja se znajde pred še eno uganko, ki jo mora razrešiti. A na poti do tja se mora soočiti še z nerešenimi dvomi ter na novo definirati nastalo situacijo in sebe.

Knjiga bo všeč ljubiteljem ljubezenskega leposlovja, še posebej zanimiva pa je tudi zaradi tega, ker avtor zgodbo prikazuje skozi oči ženske protagonistke, kar ni tako pogosto. Bralec lahko tako ob prebiranju ugotavlja, ali se je avtorju uspelo postaviti v ženske čevlje in Nejo prikazati kot polnokrvno žensko.

Srčna frekvenca je izšla v žanrski zbirki Razmerja Cankarjeve založbe, v kateri izhajajo izvirni ljubezenski romani slovenskih avtoric in avtorjev, v katerih imajo glavno besedo različne oblike ljubezni.

Luka Bregar (1988) je radijski novinar ter voditelj z dolgoletnimi izkušnjami, soustvarjalec prireditev in gledaliških predstave. Izdal je že pravljico Pomladna detektivska pustolovščina njegova kratka zgodba pa je izšla v knjigi Kje so moji ključi o demenci. Srčna frekvenca je njegov romaneskni prvenec.

Abeceda ljubezni

Vesna je 33-letna  karieristka, ki je zaradi službe dolga leta preživela v tujini. Ko se po spletu okoliščin vrne domov, v Železnike, naleti na svojo mladostniško ljubezen, Arona. Tudi on je doma, saj skrbi za bolno mater Magdo, prav tako tudi njegova sestra Živa, ki je še nedavno tega raziskovala svet in potovala.

Vesna, Aron in Živa so bili v mladosti neločljivi, skupaj pa jih je držala prav Magda. Vesna se znajde na vrtiljaku obujanja spominov, saj jo Aron še zmeraj vznemirja. Živa, ki je zdaj drzna, zanimiva in nič kaj zoprna ženska, vsaj toliko kot Aron pripomore k ponovnemu nemiru, ki se zbuja v Vesni, njihove poti pa se doma kar naprej prepletajo. Nihanje med bolečino in hrepenenjem na eni ter obeti romantike in preteklimi izkušnjami so vodilo, ki Vesno popelje na pot odločitev, malo izven okvirja in ji pomaga spregledati in videti, kaj je pomembno in kaj ne.

Abeceda ljubezni je izšla v žanrski zbirki Razmerja Cankarjeve založbe, v kateri izhajajo izvirni ljubezenski romani slovenskih avtoric in avtorjev, v katerih imajo glavno besedo različne oblike ljubezni.

Katja Rade je doktorica nanoznanosti in nanotehnologije, ki že več kot deset let dela v farmacevtskem razvoju. V pisanju združuje znanstveno natančnost in čustveno domišljijo. Njena kratka zgodba Nagrada (2022) je na natečaju Tehnofobija ni za ženske osvojila 3. mesto, Abeceda ljubezni pa je njen romaneskni prvenec.

Vrtnar in smrt

To je knjiga, ki jo je Gospodinov namenoma pisal na roke, v obliki zapiskov na različne lističe, v času zadnjega odhajanja njegovega očeta, iz česar je nastala knjiga z 91. kratkimi poglavji. Vsekakor bi naredili knjigi veliko krivico, če bi zapisali, da je to le knjiga o umiranju in smrti, saj je avtor v besedilu temo razvil v treh pripovednih tokovih, s treh zornih kotov: očetovo doživljanje, jaz kot pisatelj in sin in glas »smrti, ki govori v latinščini« (zdravniški izvidi in simptomi – zapis napak, obrabe in prenehanja delovanja očetovega človeškega fizičnega stroja).

Zanimalo ga je, kako je oče dojemal to, kar se mu je dogajalo, in kako je to izražal navzven. Očeta ubesedi s številnimi osebnimi posebnostmi  (med drugim je bil tudi čudovit pripovedovalec zgodb, kar je zelo vplivalo na sina) in obenem predstavnika svojega časa, prostora in kulturnih značilnosti. Gospodinov v bolečino očeta in sina vstavlja smešne zgodbe, različne resnične zabavne anekdote iz očetovega življenja in njegovih pripovedi. Zato je to tudi svetla knjiga o življenju. To je tudi knjiga o moči pisanja – drobni zapiski naj bi avtorju pomagali upočasniti in podaljšati čas poslavljanja od očeta, spremeniti žalost in bolečino v novo zorenje, spoznanja in z zapisom in ubeseditvijo premagati minljivost in pozabo – kar ponovno potrjuje opojno čarobno moč literature. Gospodinov je hkrati racionalno zapisujoč pisatelj in globoko ranjen sin. Svojo intimno bolečnino avtor v besedilu odmeri zelo obzirno, pogosto le z na videz bežno omembo, le nekaj kratkimi stavki (npr. iskanje dovolj osamljene ulice za jok, hčerin objem, besedica zame ob omembi zdravila lexotan). Tretji pripovedni tok se po očetovi fizični smrti preobrazi v kratka pisateljska razmišljanja o različnih pojavih, povezanih z odsotnostjo očetov in iskanju vzporednic v književnosti (odsotnosti in smrti očetov, očetje kot vzgojitelji, pogrebni obredi, običaji, povezani s smrtjo …).

Tudi v tej, po ocenah javnosti najbolj osebni Gospodinovi knjigi, bralca hitro očarajo vse posebnosti in vrline avtorjevega pisanja. Posebnost Gospodinova je poigravanje z razmerjem avtor-besedilo-bralec, resničnost in fikcija se prepletata, meja med njima je neopredeljiva, porušena, postavljena pod vprašaj. Avtor ni ločen od bralca, pisatelj ni vzvišeni jaz pač pa ga Gospodinov (kot že v prejšnjih delih) spremeni v zelo dostopen in vključujoč mi (npr. Zajemimo sapo in pojdimo skozi to skupaj – str. 80). Tudi v tem besedilu v naravnem sožitju bivata literarni profesionalizem z navajanjem več odlomkov iz književnih del in ljudskost s številnimi detajli življenja preprostih ljudi. Literarni umetnosti se tudi tokrat – kot recimo v Fiziki žalosti – pridruži pogled v likovno umetnost (npr. slika Munch: Smrt in otrok). Tudi za igranje z jezikom ne bomo prikrajšani (npr. Gospodinova homirjenost ali tihnina njegovega očeta). Le družbeno-kritično lucidnost tokrat (vsebini primerno) nadomesti tolažba poezije, tudi splošna atmosfera je pogosto bolj lirična, skozi prozno pripoved proseva Gospodinov pesnik, začenši z naslovom, ki ga avtor iz resničnosti razširi na metaforo vrta in vrtnarja, ki je stalnica besedila. In seveda je tu še vedno avtorjev alter ego Gaustin. Še več: modrost svojega Gaustina avtor postavi tako rekoč na začetek romana. Izbor tam citiranih misli Gospodinov zaključi z vodilno mislijo njegovega očeta: Ni hudega.

Morda sta prav ti dve besedi tista prelomnica, ki jo knjiga ponuja tudi bralcu: možnost pogleda na smrt onkraj hromeče bolečine izgube, onkraj vsega hudega. Zacelitev praznine do Gospodinovega stavka Smrt je češnjevo drevo, ki zori brez tebe (Gaustin, Botanika in nesmrtnost).

Morska deklica

V Fjällbacki po več mesecih najdejo pogrešanega moškega mrtvega, zamrznjenega v ledu. Ko steče preiskava, se pričnejo razkrivati vse bolj temačne plati navidezno spokojne skupnosti.

Mladi pisatelj Christian Thydell, ki je tik pred predstavitvijo svojega prvenca, že več kot leto dni prejema anonimna grozilna pisma. Ko se grožnje stopnjujejo, postane jasno, da obstaja povezava med njegovimi skrivnostmi in umorom. Inšpektor Patrik Hedström in pisateljica Erica Falck se tako znajdeta pred primerom, v katerem odgovori segajo globoko v preteklost.

Tako se kriminalna preiskava ponovno prepleta z zgodbami o travmah, krivdi, molku in maščevanju. Napeta in psihološko večplastna pripoved počasi razkriva, kako dolgo lahko preteklost ostane skrita – in kako visoko je lahko cena molka.

Morska deklica je šesta knjiga serije o Fjällbacki, pred njo so izšle Ledena princesa, Pridigar, Kamnosek, Tujka, Neznanka, za njo pa Čuvaj svetilnika, Angel smrti, Krotilec levov, Čarovnica, Kukavičje jajce in Objokovalka.

Camilla Läckberg  je priljubljena švedska pisateljica, ki velja za eno najodmevnejših pisateljic skandinavskih kriminalk. Zaslovela je prav s knjižno serijo o Fjällbacki, majhnem ribiškem mestu na Švedskem, od koder avtorica tudi prihaja. Njene napete psihološke kriminalke so prevedene v več kot 40 jezikov in prodane v milijonskih nakladah po vsem svetu.

Po seriji je posnetih tudi več TV serij in filmov.